Vodja zunajparlamentarne Piratske stranke Jasmin Feratović je mladim letom navkljub dobro podkovan v poznavanju jedrske energije, zato je tudi naklonjen gradnji nove jedrske elektrarne. To je rdeča nit najinega dolgega pogovora.

Leto 2024 je na področju energetike zaznamovala razprava o gradnji Jeka 2, reševanju Teša in obračunavanju omrežnine pri elektriki. Medtem ko je Jek 2 po preklicu referenduma v ozadju in Teš obratuje kot gospodarska javna služba, pa še ni jasno, kako bo z omrežnino - vlada želi spremembe, regulator pa vztraja pri svojem.

Poslanci SDS so januarja 2024 vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma JEK 2. Vladno stran so na ta način primorali, da ljudsko opredeljevanje o tem nacionalnem projektu organizirajo precej prej, kot so načrtovali.

Lani smo imeli rekordno gradnjo sončnih elektrarn, a tudi če bi takim tempom gradnje nadaljevali, bi se šele v 20 letih količina energije, ki bi jo dobili iz sončnih elektrarn, izenačila s količino energije iz jedrske elektrarne, poudarja pomanjkljivost in visoko ceno zelenega prehoda dr. Janez Kokalj, jedrski fizik in strokovnjak z Inštituta Jožef Stefan, kjer raziskuje področje parnih eksplozij ter razvoja malih modularnih reaktorjev. Za Reporter je spregovoril o izzivih jedrske energije in jasno tudi o projektu JEK 2, ta čas osrednjem vprašanju slovenske energetike.

Državna volilna komisija je določila višino nadomestil, ki pripada volilnim komisijam za obdobje trajanja opravil za izvedbo posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta Jek 2. Stroški za vsa opravila pred preklicem referenduma znašajo skupaj približno 310.000 evrov, so danes sporočili.

Državni zbor lahko posvetovalni referendum o projektu nove nuklearke v Krškem (Jek 2) prekliče z novim odlokom, je v izjavi za medije dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Z njim bo razveljavil pred dvema tednoma sprejeti odlok o razpisu referenduma. Predlog novega odloka naj bi bil vložen še danes, dokončno naj bi ga DZ sprejel v četrtek.

Večina parlamentarnih strank si je enotna v podpori predlogu za preklic posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke (Jek 2). Prva je s tem predlogom v javnost prišla SDS, ki ji v koaliciji sicer očitajo, da je glavna protagonistka pri razpisu referenduma. Pravna pot umika referenduma bo v DZ predstavljena v torek.

V SDS predlagajo preklic posvetovalnega referendum o izvedbi projekta Jek 2, ki ga je DZ potrdil za 24. november. Po besedah poslanca Zvonka Černača bi odločanje v danih razmerah imelo dolgoročne negativne posledice za državo in ljudi ter bi povzročilo veliko škodo. Če bo referendum izveden, SDS v kampanji ne bo sodelovala.

Slovenija je po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča v primeru odločitve za izgradnjo Jeka 2 sposobna finančno izpeljati projekt. Ta bi se lahko financiral delno z lastniškim kapitalom in delno z dolgom. V tem primeru bo nujno jasno določiti pravila.

Na ustavnem sodišču je še druga pobuda za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o Jeku 2. Vložili so jo dve fizični osebi ter nevladni organizaciji Focus in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki menijo, da je referendumsko vprašanje sugestivno in nejasno.

DZ je s 65 glasovi za in sedmimi proti sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2). Glasovanje bo 24. novembra. Podporniki pravijo, da se bo določalo o mandatu za nadaljevanje projekta, ne za končno odločitev, nasprotniki pa, da se bo odločalo o gradnji, in to brez podatkov.

V novi epizodi Reporter podkasta se je Silvester Šurla pogovarjal s Primožem Cirmanom, odgovornim urednikom portala Necenzurirano, in enim največjih novinarskih poznavalcev slovenske energetike. Tudi avtorjem knjižne uspešnice o aferi Teš 6 z naslovom NepoTešeni.

Odločitev za jedrsko energijo je zaveza za več generacij, opozarja Leon Cizelj. Vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je eden najuglednejših strokovnjakov za jedrsko fiziko pri nas in prepričan je, da je investicija v drugi blok Nuklearne elektrarne Krško najboljša rešitev za rastoče energetske potrebe Slovenije.

Vsekakor je zanimivo, da je Evropska komisija konec decembra lani, ravno med zapiranjem treh izmed šestih nemških jedrskih elektrarn, predlagala uvrstitev jedrskih elektrarn in plina med prehodne zelene vire energije. Predlog je podprlo dvanajst članic, med njimi Slovenija, medtem ko sta med petimi članicami najbolj nasprotovali Nemčija in Avstrija.

Pri Vesni - zeleni stranki so za zeleno energijo. Pri čemer so prepričani, da poleg energije iz fosilnih goriv niti jedrska energija ne sme biti tretirana kot zelena. Še več, pravijo, da bi »neodvisna analiza resničnega potenciala proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov pokazala, da NEK 2 sploh ne potrebujemo.« Resnica je ravno obratna: brez drugega bloka nuklearke bo Slovenija odvisna od še več uvoza električne energija, ki ne bo zelena, od energetske stabilnosti pa se lahko poslovimo.

Kljub nasprotovanju številnih okoljevarstvenikov namerava Evropska komisija pridobivanje energije v jedrskih elektrarnah in z zemeljskim plinom pod določenimi pogoji označiti kot zeleno dejavnost oz. trajnostno naložbo, poročajo nekateri evropski mediji, ki so v petek pridobili osnutek predloga komisije.