Omrežnina: Golobovi pozivi po odstopu regulatorjev že uslišani

Glede Jeka 2 od poenotenja parlamentarnih strank do umika referenduma

Razprava o morebitni gradnji drugega bloka nuklearke v Krškem (Jek 2) je lani dobila pospešek, potem ko je SDS v začetku leta vložila zahtevo za posvetovalni referendum. Medtem ko je vladajoča koalicija referendum sprva napovedovala bližje obdobju 2027-2028, ko naj bi bila sprejeta investicijska odločitev, je premier Robert Golob po potezi SDS sklical srečanje parlamentarnih strank, na katerem so se dogovorili, da bodo zahtevo za referendum vložili skupaj. Koalicijska Levica se je pozneje odločila drugače in referendumu nasprotovala, ker da je zanj prezgodaj, ker še niso znani podatki o bodoči elektrarni, za načelno potrjevanje pa da ni potrebe, ker Jek 2 predvidevajo že sprejeti dokumenti.

DZ je maja hkrati sprejel resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki med drugim predvideva gradnjo novih jedrskih zmogljivosti, če je to ekonomsko smotrno, in predlog za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem, ali volivci podpirajo izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilnost oskrbo z električno energijo.

Vprašanje je bilo v središču spora zagovornikov in nasprotnikov Jeka 2. Slednji so trdili, da bi s potrditvijo izvedbe projekta odobrili tudi že gradnjo nove elektrarne, pa ni na voljo potrebnih podatkov, med drugim glede tega, kako bo država projekt financirala in kakšne bodo posledice za stabilnost javnih financ. Poleg tega sta vlada in investitor, Gen energija, zagovarjala le scenarij oskrbe z elektriko z gradnjo Jeka 2 in obnovljivimi viri energije (OVE), ne pa možnosti, da bi elektriko zagotavljali le z OVE. Poleg tega je bilo vprašanje sugestivno, so trdili, saj da kdo bi pa nasprotoval zanesljivi oskrbi z nizkoogljičnimi viri.

Zagovorniki so na drugi strani trdili, da bo potrebna kombinacija vseh razpoložljivih nizkoogljičnih virov z Jekom 2 kot garantom stabilnosti v vseh vremenskih pogojih in da referendumski "da" še ne bi pomenil odločitve za gradnjo, ampak načelno potrditev, da je jedrski scenarij ena od možnosti, preden Gen energija nameni dodatnih več kot 100 milijonov evrov za študije in ostale podlage za investicijsko odločitev.

Vrstile so se razprave za in proti novi jedrski elektrarni, DZ je razpisal referendum za 24. november, na ustavnem sodišču sta bili dve pobudi za ustavno presojo odloka o razpisu referenduma, nato pa so se tik pred uradnim začetkom kampanje predlagatelji odločili za preklic referenduma. Odločitev je sledila padcu javnomnenjske podpore Jeku 2 - ankete so še vedno kazale na večinsko podporo, a precej nižjo kot pol leta prej - ter objavam posnetkov dogovarjanja poslanskih skupin glede hkratnega sprejemanja resolucije in razpisa referenduma.

Po preklicu posvetovanja z volivci je javna razprava o Jeku 2 zamrla, nevladniki so pozvali vlado k ustavitvi projekta ter k začetku nove razprave o obeh scenarijih hkrati. Ostalo je pri pozivu, vmes je bila objavljena študija več variant oskrbe z elektriko z in brez Jeka 2, projekt nove nuklearke pa se nadaljuje. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pregleduje predlog pobude za pripravo državnega prostorskega načrta, napovedana je priprava posebnega zakona za Jek 2.

Teš in Premogovnik Velenje rešujejo z gospodarsko javno službo

Termoelektrarna Šoštanj (Teš) skladno s posebnim zakonom od 1. januarja opravlja gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj, Teš in Premogovnik Velenje pa sta s Holdinga Slovenske elektrarna (HSE) prešla v lastništvo države in upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).

S tem so Teš in Premogovnik Velenje, katerega edini kupec je Teš, rešili pred insolvenčnimi postopki ter ohranili delovna mesta in edini vir ogrevanja za Šaleško dolino, je trdilo ministrstvo. HSE namreč nerentabilni elektrarni z letošnjim letom ne bi smel več plačevati po dosedanjem sistemu, ko mu je kril tudi razliko med tržno in stroškovno ceno elektrike, oz. bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč.

Posebni režim je določen za tri kurilne sezone, do konca aprila 2027. V tem času bo država družbi namenila 324 milijonov evrov nadomestila za javno službo in še 79 milijonov evrov za plačilo kredita za gradnjo šestega bloka, s posebnima zakonoma pa naj bi bilo opredeljeno zapiranje premogovnika in ukrepi za prestrukturiranje regije po izstopu iz premoga. V prvem koraku bodo morali v dolini do 1. januarja 2026 izbrati izbrati nov vir toplote za daljinsko ogrevanje.

Vlada glede omrežnine dala ultimat Agenciji za energijo, ta ne popušča

Precej prahu je lani dvignila uvedba novega načina obračuna omrežnine pri elektriki, ki je po večkratni prestavitvi zaživela z oktobrom. Prinaša namreč vrsto novosti, s katerimi naj bi zagotovili pravičnejše plačevanje omrežnine v primerjavi s starim sistemom. Odjemalci naj bi namreč plačali omrežnino skladno z dejansko rabo omrežja, kar med drugim omogočajo pametni števci z merjenjem rabe na 15 minut.

Prinaša pa to višje zneske za nekatere skupine uporabnikov. Medtem ko naj bi velika večina gospodinjskih odjemalcev ob nespremenjenih navadah odjema na letni ravni plačala nekoliko manj omrežnine kot prej, pa naj bi je več lastniki sončnih elektrarn v shemi net meteringa, ki so doslej za uporabo omrežja, med drugim v obdobjih, ko so morali elektriko prevzemati iz omrežja, plačevali sorazmerno malo omrežnine, ter gospodarski subjekti z večjo porabo.

Vlada je konec leta, ko so prvi računi za november, prvi mesec štirimesečne zimske (dražje) sezone, prinesli precej višje zneske na položnicah, predstavniki gospodarstva pa so še naprej pozivali k spremembam, vodstvo Agencije za energijo pozvala, naj do 8. januarja vzpostavi pogoje, da bo lahko s februarjem omrežnino obračunavala po starem sistemu, svet agencije pa je pozvala k odstopu.

"Ne more se zgoditi, da bi katera koli agencija samovoljno in na podlagi slabe metodologije zviševala stroške gospodarstva in stroške, ki jih imajo ljudje pri oskrbi z električno energijo," je dejal premier Robert Golob in poudaril, da morajo pristojni prevzeti odgovornost.

Direktorica agencije Duška Godina je v odzivu dejala, da v tem trenutku ne vidijo potrebe po prenehanju uporabe nove metodologije, da pa bodo njen učinke redno spremljali in jo po potrebi dopolnjevali oz. nadgrajevali. V tako kratkem času, do februarja, tudi ne morejo vzpostaviti starega sistema. Več članov svet agencije na čelu s Francem Žlahtičem je zavrnilo poziv k odstopu in izpostavilo nedopustnost političnega pritiska na neodvisnega regulatorja.

V agenciji so poudarili, da nova metodologija sledi določilom evropske zakonodaje, da morajo omrežninske tarife odražati stroške in da je treba uporabnike obravnavati nediskriminatorno. Hkrati so izpostavili, da Evropska komisija poudarja nujnost neodvisnosti nacionalnih regulatorjev za dobro delovanje enotnega trga.

Tudi novi energetski zakon določa, da je agencija pri izvrševanju nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna, direktor oz. direktorica agencije, zaposleni v agenciji in člani sveta agencije pa pri svojem delu niso vezani na sklepe, stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, niti jih ne smejo zahtevati.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je konec leta objavilo poziv za člana sveta agencije, potem ko je, kot na TV Slovenija povedala državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen, po vladnem pozivu odstopil Mitja Breznik. Časnik Večer je medtem poročal, da je iz sveta odstopil še Sandi Šterpin. Obema bi mandat potekel šele junija 2029.

V svetu, katerega člane imenuje DZ na predlog vlade, sta poleg Žlahtiča tako le še Borut Bratina in Janez Kopač. Mandat jim poteče junija 2026. Po zakonu ima svet predsednika in še pet članov.