Plačni sistem v javnem sektorju prinaša prav bizarne rezultate: direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej je na primer plačan skoraj dvakrat bolje od njegovega gazde, ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Vsako delo je častno in si zasluži dostojno plačilo; tako delo čistilke kot predsednika vlade. Predsednik vlade Robert Golob je za maj prejel 6531,38 evra bruto plače. Še nekoliko nižji plači sta imela njegova predhodnika Janez Janša in Marjan Šarec ter vsi drugi predsedniki vlad v zgodovini samostojne Slovenije.

Slovenski sistem plač v javnem sektorju, v okviru česar se določajo tudi plače funkcionarjev, prinaša številne anomalije. Direktorji lokalnih in ne tako velikih javnih družb lahko v žep pospravijo več kot najvidnejši predstavniki države.

Vlada je danes potrdila dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se vlada strinja z uvrstitvijo sodne veje oblasti na novo plačno lestvico, danes sklenjeni dogovor določa tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini 10 odstotkov osnovne plače.

Zaposleni v javnem sektorju so ob izplačilu plače za maj dobili izplačan tudi letošnji regres za letni dopust. Ta znaša 1203,36 evra. Sindikati so sicer predlagali višji regres za tiste v nižjih plačnih razredih, čemur vladna stran ni bila naklonjena. Je pa dopustila možnost pogovorov jeseni v primeru vnovične draginjske krize.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so včeraj skoraj osem ur sedeli za skupno mizo. Že takoj na začetku se je namreč zataknilo pri vprašanju plačnih stebrov. Predloga odprave plačnih nesorazmerij, ki so ga sindikati pričakovali od vladne strani, pa jim ta včeraj še ni predstavila.

Premier Golob je lani jeseni »obljubil«, da nas ne bo zeblo in da recesije ne bo. Zeblo nas ni, smo se pa zelo drago greli. Upajmo, da je imel Golob prav tudi v zvezi z recesijo. Še Nemci so optimistični, recesiji, pravijo, so se izognili.

Ministrstvo za javno upravo je nedavno pripravilo seznam 2000 najbolje plačanih javnih uslužbencev za oktober 2022. Med tisoč najbolje plačanimi je odstopajoče največ zdravnikov – zaradi posebnih pogojev dela. Najvišjo izplačilo za mesec oktober, 15.156 evrov bruto, je prejel zdravnik ljubljanskega kliničnega centra.

Če je bil pred dnevi v ospredju minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zdaj leta 1977 rojena Sanja Ajanović Hovnik – prvo ime reforma plač v javnem sektorju.

Reforma plačnega sistema v javnem sektorja je kot druga – za zdravstvom – prišla na vrsto vrha koalicije Zakaj predstavlja pravo revolucijo za zaposlene« in ali gre res le za plače?

Vlada naj bi uredila plačni sistem v javnem sektorju, ki je prava zmešnjava. I. Kršinar je zadél žebljíco na glavíco, ko je zapisal (Reporter): »V Sloveniji je najlepše biti javni uslužbenec. Le redko kdo med njimi izgubi službo, plača redno prihaja, vsi so lepo organizirani v sindikate, in če plača ni dovolj visoka, zavzamejo ulice. V vladi R. Goloba so dobili odličnega sogovornika: malo zaropotajo in zagrozijo s stavko, pa se vse z njo lahko zmenijo.« Prav ima, to je dobro za tiste, ki hodijo v službo, delajo in živijo pa zunaj delovnega mesta! Žal jih je kar veliko. Drugi se pa mučijo in mučijo – bolj kot ne – zaman.

Vlada je sindikatom včeraj predstavila izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Med bistvenimi rešitvami so tudi nova plačna lestvica, s katero bi odpravili plače, nižje od minimalne, vzpostavitev plačnih stebrov ter prevetritev sistemov napredovanja in nagrajevanja, je naštela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Koalicijski vrh se bo danes sestal na Brdu pri Kranju in začrtal izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju, pa tudi stanovanjske politike. To bosta glede na napovedi premierja Roberta Goloba tudi današnji prioriteti koalicijskih partnerjev, na dnevnem redu pa sta sicer še davčna in šolska reforma.

V Sloveniji je najlepše biti javni uslužbenec. Le redko kdo med njimi izgubi službo, plača redno prihaja, vsi so lepo organizirani v sindikate, in če plača ni dovolj visoka, zavzamejo ulice. V vladi Roberta Goloba so dobili odličnega sogovornika: malo zaropotajo in zagrozijo s stavko, pa se vse z njo lahko zmenijo.

Vlada se je včeraj seznanila z informacijo glede števila zaposlenih in plač v javnem sektorju v zadnjih štirih letih ter ključnimi izzivi plačnega sistema v javnem sektorju. Vladni pogajalski skupini je naložila, naj s tem še ta mesec seznani reprezentativne sindikate javnega sektorja.

Župani mestnih občin so na ponedeljkovi urgentni seji skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) obravnavali podražitve stroškov dela v vrtcih. Vlado pozivajo, da pokrije nastale stroške, v nasprotnem primeru bodo "zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljene v dvig cen" že v februarju.

V sindikatu Fides pred stavko zdravnikov, napovedano za sredo, še vedno računajo na dogovor z vlado. Stavke si namreč ne želijo, je le klic na pomoč zdravnikov, ki vladno stran ponovno pozivajo k nadaljevanju pogajanj, je včeraj dejal predstavnik Fidesa Gregor Zemljič. Z ministrstva medtem sporočajo, da stavkajoči na dan stavke ne bodo plačani.

Sindikati javnega sektorja so se kritično odzvali na podpis sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti med vlado in Fidesom, ki napoveduje ločen plačni zdravstveni steber. Tako v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja kot v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja menijo, da gre za kršitev dogovora z njimi.

Zanesljivost oskrbe Slovenije z zemeljskim plinom ostaja na enaki ravni kot lani, dobave so trenutno nemotene, je povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Vlada bo energetsko draginjo naslovila s spektrom ukrepov, pri čemer je prejšnji teden že sprejela ukrepe varčevanja z energijo v javnem sektorju, je spomnil.

Skoraj pred koncem zime je vlada sprejela ukrepe, s katerimi naj bi premostila stisko državljanov, v kateri so se znašli zaradi skokovitega porasta cen energentov.