Predsednik vlade se trudi dajati vtis, da vse, ki se bolj ali manj odločno obračajo nanj z denarnimi zahtevki, jemlje enako. Razumljivo, otepa se sindikatov javnega sektorja, ki stavkajo ali napoveduje stavke.

Z nedavno sprejeto dopolnilno odločbo glede sodniških plač je ustavno sodišče določilo način določitve plač sodnikov rednih sodišč, ki je izven veljavne plačne lestvice oz. je za sodnike določilo posebno plačno lestvico. Razmerje med nosilci vseh treh vrhov oblasti bo po realizaciji dopolnilne odločbe popolnoma porušeno, opozarja vlada.

Pogajanja o plačah v javnem sektorju so trda in kompleksna, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Robert Golob. Vlada je pripravljena vsakemu zaposlenemu zagotoviti vsaj minimalno plačo, saj osnovna plača nekaterih ne dosega niti minimalne. A predlog še ni uveljavljen, ker se sindikati borijo tudi za zaposlene z višjimi plačami, meni.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se včeraj dogovorili, da bodo poskušali stebrna pogajanja pohitriti in jih v 14 dneh v ključnih točkah pripeljati do konca. Vladna stran pa jim je predstavila tudi predlog bistvenega dviga plač direktorjev v javnem sektorju. Sindikati pričakujejo, da bo to vplivalo tudi na dvige uslužbencev.

Hrvaška javna radiotelevizija HRT do leta 2027 načrtuje 30-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, je v strateškem dokumentu, ki ga povzema hrvaška tiskovna agencija Hina, navaja vodstvo HRT. Čeprav naj bi se število zaposlenih tako zmanjšalo za okoli 750 ljudi od skupno 2500, na HRT napovedujejo, da se bo obseg javnih storitev povečal.

Vlada in sindikati javnega sektorja so danes parafirali dogovor, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Dogovor obenem predvideva, da bo regres za letni dopust izplačan že marca in ne šele junija, kot je to običajno.

Iz urada predsednice republike so novembra ministrstvu za javno upravo poslali dopis, v katerem so predlagali ureditev dodatkov k plačam funkcionarjev v državnih organih. Ob tem zavračajo navedbe, da si predsednica republike želi višje plačilo. Na ministrstvu predloge zavračajo, se pa strinjajo, da je treba vrednotenje dela funkcionarjev preučiti.

Javna objava ne/nameravanih ukinitev določenih oddelkov in programov na RTV je bila dokaj smela poteza novega vodstva in je povzročila dokaj mil odziv tistih, ki so prej protestirali pred stavbo RTV.

Plačni sistem v javnem sektorju prinaša prav bizarne rezultate: direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej je na primer plačan skoraj dvakrat bolje od njegovega gazde, ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Vsako delo je častno in si zasluži dostojno plačilo; tako delo čistilke kot predsednika vlade. Predsednik vlade Robert Golob je za maj prejel 6531,38 evra bruto plače. Še nekoliko nižji plači sta imela njegova predhodnika Janez Janša in Marjan Šarec ter vsi drugi predsedniki vlad v zgodovini samostojne Slovenije.

Slovenski sistem plač v javnem sektorju, v okviru česar se določajo tudi plače funkcionarjev, prinaša številne anomalije. Direktorji lokalnih in ne tako velikih javnih družb lahko v žep pospravijo več kot najvidnejši predstavniki države.

Vlada je danes potrdila dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se vlada strinja z uvrstitvijo sodne veje oblasti na novo plačno lestvico, danes sklenjeni dogovor določa tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini 10 odstotkov osnovne plače.

Zaposleni v javnem sektorju so ob izplačilu plače za maj dobili izplačan tudi letošnji regres za letni dopust. Ta znaša 1203,36 evra. Sindikati so sicer predlagali višji regres za tiste v nižjih plačnih razredih, čemur vladna stran ni bila naklonjena. Je pa dopustila možnost pogovorov jeseni v primeru vnovične draginjske krize.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so včeraj skoraj osem ur sedeli za skupno mizo. Že takoj na začetku se je namreč zataknilo pri vprašanju plačnih stebrov. Predloga odprave plačnih nesorazmerij, ki so ga sindikati pričakovali od vladne strani, pa jim ta včeraj še ni predstavila.

Premier Golob je lani jeseni »obljubil«, da nas ne bo zeblo in da recesije ne bo. Zeblo nas ni, smo se pa zelo drago greli. Upajmo, da je imel Golob prav tudi v zvezi z recesijo. Še Nemci so optimistični, recesiji, pravijo, so se izognili.

Ministrstvo za javno upravo je nedavno pripravilo seznam 2000 najbolje plačanih javnih uslužbencev za oktober 2022. Med tisoč najbolje plačanimi je odstopajoče največ zdravnikov – zaradi posebnih pogojev dela. Najvišjo izplačilo za mesec oktober, 15.156 evrov bruto, je prejel zdravnik ljubljanskega kliničnega centra.

Če je bil pred dnevi v ospredju minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zdaj leta 1977 rojena Sanja Ajanović Hovnik – prvo ime reforma plač v javnem sektorju.

Reforma plačnega sistema v javnem sektorja je kot druga – za zdravstvom – prišla na vrsto vrha koalicije Zakaj predstavlja pravo revolucijo za zaposlene« in ali gre res le za plače?

Vlada naj bi uredila plačni sistem v javnem sektorju, ki je prava zmešnjava. I. Kršinar je zadél žebljíco na glavíco, ko je zapisal (Reporter): »V Sloveniji je najlepše biti javni uslužbenec. Le redko kdo med njimi izgubi službo, plača redno prihaja, vsi so lepo organizirani v sindikate, in če plača ni dovolj visoka, zavzamejo ulice. V vladi R. Goloba so dobili odličnega sogovornika: malo zaropotajo in zagrozijo s stavko, pa se vse z njo lahko zmenijo.« Prav ima, to je dobro za tiste, ki hodijo v službo, delajo in živijo pa zunaj delovnega mesta! Žal jih je kar veliko. Drugi se pa mučijo in mučijo – bolj kot ne – zaman.

Vlada je sindikatom včeraj predstavila izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Med bistvenimi rešitvami so tudi nova plačna lestvica, s katero bi odpravili plače, nižje od minimalne, vzpostavitev plačnih stebrov ter prevetritev sistemov napredovanja in nagrajevanja, je naštela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.