Z vstopom v prenovljeni plačni sistem se v javnem sektorju s 1. januarjem 2025 obeta vrsta sprememb. Predvideni so postopni dvigi plač in med drugim spremembe pri nagrajevanju in napredovanju, določen je način usklajevanja plač z inflacijo.

Vlada in večina sindikatov javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe in dogovore za uveljavitev plačne reforme. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig, tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek ga vidita kot velik dosežek. Število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisu dokumentov, meni premier.

V sindikatih drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, so prepričani, da je s predlogi plačnih uvrstitev, ki so jim ponujene v novem sistemu, njihovo delo razvrednoteno. Časa, da najdejo ustrezne rešitve, pa je po njihovem mnenju dovolj.

Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Žana Mahniča (SDS) poudaril, da se s plačno reformo v javnem sektorju odpravljajo krivičnost in anomalije. Na očitke o lažnivih napovedih in manipulacijah na različnih področjih javnega sektorja pa je odgovoril: "Nič od tega, kar poslušamo z desne, nima nobene povezave z realnim življenjem."

Predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju določa plačne uvrstitve funkcionarjev: predsednika republike, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, kot tudi drugih državnih organov in lokalnih skupnosti. Ob koncu reforme, leta 2028, bi bile njihove plače občutno višje, od nekaterih za 40, 50 odstotkov, pri nekaterih tudi več.

Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je del največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Vključuje novo plačno lestvico, ob tem pa s skupno več kot 120 členi med drugim uvaja spremembe v sistema nagrajevanja in napredovanja ter na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.

Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Zvišanja plač bodo različna, uveljavila pa bi se postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Ministra Klemen Boštjančič in Franc Props ter vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek so danes podpisali dokument, s katerim so potrdili pregled zadev, ki so jih v pogajanjih uskladili doslej. Ob podpisu so dokument, ki sicer ni zavezujoč, ocenili kot dobro popotnico za nadaljevanje pogajanj.

Predsednik vlade se trudi dajati vtis, da vse, ki se bolj ali manj odločno obračajo nanj z denarnimi zahtevki, jemlje enako. Razumljivo, otepa se sindikatov javnega sektorja, ki stavkajo ali napoveduje stavke.

Z nedavno sprejeto dopolnilno odločbo glede sodniških plač je ustavno sodišče določilo način določitve plač sodnikov rednih sodišč, ki je izven veljavne plačne lestvice oz. je za sodnike določilo posebno plačno lestvico. Razmerje med nosilci vseh treh vrhov oblasti bo po realizaciji dopolnilne odločbe popolnoma porušeno, opozarja vlada.

Pogajanja o plačah v javnem sektorju so trda in kompleksna, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Robert Golob. Vlada je pripravljena vsakemu zaposlenemu zagotoviti vsaj minimalno plačo, saj osnovna plača nekaterih ne dosega niti minimalne. A predlog še ni uveljavljen, ker se sindikati borijo tudi za zaposlene z višjimi plačami, meni.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se včeraj dogovorili, da bodo poskušali stebrna pogajanja pohitriti in jih v 14 dneh v ključnih točkah pripeljati do konca. Vladna stran pa jim je predstavila tudi predlog bistvenega dviga plač direktorjev v javnem sektorju. Sindikati pričakujejo, da bo to vplivalo tudi na dvige uslužbencev.

Hrvaška javna radiotelevizija HRT do leta 2027 načrtuje 30-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, je v strateškem dokumentu, ki ga povzema hrvaška tiskovna agencija Hina, navaja vodstvo HRT. Čeprav naj bi se število zaposlenih tako zmanjšalo za okoli 750 ljudi od skupno 2500, na HRT napovedujejo, da se bo obseg javnih storitev povečal.

Vlada in sindikati javnega sektorja so danes parafirali dogovor, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Dogovor obenem predvideva, da bo regres za letni dopust izplačan že marca in ne šele junija, kot je to običajno.

Iz urada predsednice republike so novembra ministrstvu za javno upravo poslali dopis, v katerem so predlagali ureditev dodatkov k plačam funkcionarjev v državnih organih. Ob tem zavračajo navedbe, da si predsednica republike želi višje plačilo. Na ministrstvu predloge zavračajo, se pa strinjajo, da je treba vrednotenje dela funkcionarjev preučiti.

Javna objava ne/nameravanih ukinitev določenih oddelkov in programov na RTV je bila dokaj smela poteza novega vodstva in je povzročila dokaj mil odziv tistih, ki so prej protestirali pred stavbo RTV.