Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Svoboda zbiranja in združevanja je ena od ustavnih pravic in temeljnih človekovih svoboščin. Plod te pravice je tudi nastanek naše samostojne slovenske države. Konec osemdesetih so protestniki zrušili komunizem, ne le v Sloveniji, ampak povsod po takratni Vzhodni Evropi. Najmogočnejši protesti so se zvrstili v podporo takrat zaprtemu publicistu Mladine Janezu Janši, ki sta ga Udba in Jugoslovanska armada strpala v zapor zaradi objave tajnega vojaškega dokumenta.

Z zavedanjem, da brez novih ljudi ne bo nič novega in da zgolj z zmago na prvih demokratičnih volitvah nismo ničesar naredili, če nihče ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, se je Ivan Bizjak odločil za nov korak. Zapustil je prejšnjo službo vodje informatike in postal predsednik Zbora občin Skupščine SRS po prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Pred letošnjim slovesnim praznovanjem tridesete obletnice slovenske državnosti, 25. junija, se spominja, da še konec maja 1991 velike države, med njimi ZDA, niso kazale nobene naklonjenosti do slovenske osamosvojitve: »Mislim, da je bilo takrat ob čvrsti volji veliko poguma in razsodnosti tudi pri tem, da se je skušalo vse korake pravno čim bolj utemeljiti.«

Z odstopom pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič se razkriva, da so v ministri v vladi Janeza Janše lahko le njegove marionete, sicer se morajo posloviti.

Po petkovem neuspešnem poskusu razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča so nekateri predstavniki SDS napovedali možnost, da bi v prihajajočem tednu lahko o tem odločali še tretjič ter da bi utegnil premier Janez Janša na to glasovanje vezati zaupnico vladi.

Premier Janez Janša se je včeraj skupaj s soprogo Urško Bačovnik Janša v Zagrebu udeležil slovesnosti ob hrvaškem dnevu državnosti.

Aleksander Čeferin, predsednik Uefe, je razložil, da v boju s superligaši ni imel pomoči slovenskega premierja Janše

Lilijana Kozlovič položaj ministrice za pravosodje zapušča po okoli 14 mesecih. Odstopila je protestno, zaradi nestrinjanja s potezo vlade, ki je prekinila postopek imenovanja evropskih delegiranih javnih tožilcev. V sicer kratkem mandatu se je Kozlovičeva med drugim podpisala pod zakon, ki je podlaga za ustanovitev hiše za otroke.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so odstop pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič pospremile z ostro kritiko vlade. Za LMŠ in SD je to dokaz, da so bili očitki v predlogu ustavne obtožbe o imenovanju tožilcev upravičeni. Nekateri menijo, da bo imel premier Janez Janša težave pri imenovanju novega ministra, Levica pa vnovič poziva na proteste.

V poslanskih skupinah so po zavrnitvi predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše različno ocenili, ali rezultat kaže, da večine v DZ nima vlada ali opozicija. Za predlog je bilo 42 glasov, proti 44, za uspeh jih je bilo nujnih 46. Za SDS je rezultat pričakovan, predlagatelji pa so ponovili, da imamo "viseči" parlament in je čas za volitve.

Marjan Geohelli je pisal odprto pismo predsedniku vlade Janezu Janši. Objavljamo ga v celoti in brez popravkov.

Jurij Lep, nepovezani poslanec

Vlada bo po napovedih premierja Janeza Janše na današnji seji preverila postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Kot je v sredo napovedal premier, se bodo nato odločili, ali bodo postopek ponovili ali ga bodo nadaljevali.

Državni zbor predsednika vlade Janeza Janšo ne bo obtožil pred ustavnim sodiščem, saj takšen predlog na današnji seji DZ ni dobil zadostne podpore. Za predlog ustavne obtožbe je namreč glasovalo 42 poslancev, proti pa 44.

Premier Janez Janša je v DZ dejal, da glede na število precepljenih, prebolevnikov in trenutno epidemiološko stanje v državi možno pričakovati, da je razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. Pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU.

V koalicijskih strankah menijo, da očitki v predlogu ustavne obtožbe premierju Janezu Janši ne vzdržijo in da je namen predlagateljev obtožbe politično obračunavanje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, prav tako ne v poslanski skupini SNS. Tudi v DeSUS menijo, da gre pri predlogu za populistične poteze, glasovali bodo po svoji vesti.

Vlada bo v četrtek na seji preverila postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, nato se bomo odločili, ali bomo postopek ponovili ali ga bomo nadaljevali, je danes na novinarski konferenci po pogovorih s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem dejal premier Janez Janša.

DZ je začel obravnavo ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, v kateri mu poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB očitajo, da dopušča oz. diktira kršitev pravnih aktov oz. preprečuje njihovo izvajanje. "Samovoljno, avtoritarno. Škodljivo in nevarno. V posmeh demokraciji in kot norčevanje iz lastne države in ljudi," je poudaril Jani Möderndorfer (LMŠ).

Janko Prunk, zgodovinar, na vprašanje, ali Janša trideset let po osamosvojitvi še lahko dobi dodaten moralni politični kapital na račun osamosvojitve

Poslanci bodo predvidoma danes razpravljali o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Janeza Janše, še prej pa se bodo odločali o tem, ali naj svoje stališče glede tega pojasni tudi predsednik Borut Pahor.