Iz dodatno priloženega izračuna pa je razvidno, da je Golobova letna plača na položaju predsednika uprave Gen-I skupaj z nagrado znašala nekaj več kot 438.000 evrov bruto oziroma dobrih 214.000 evrov neto. Na mesečni ravni to pomeni okoli 17.800 evrov.
Prihodki favorita za premierski položaj se torej v ničemer ne razlikujejo od tistega, kar je bilo že prej javno znano. In glede na to, da ga je k razkritju dohodninske napovedi pozival vodilni član SDS in notranji minister Aleš Hojs, bi bilo prav, da pomete tudi pred svojim pragom in zdaj predsednika svoje stranke pozove, da po devetih letih končno pojasni izvor svojega premoženja.
Leta 2013 je Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom Gorana Klemenčiča objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov strank, v katerem je pri prvaku SDS Janezu Janši ugotovila za vsaj 210 tisoč evrov premoženja nepojasnjenega izvora, zaradi katerega je nato padla druga Janševa vlada.
Dve leti pozneje je prvak SDS poročilo izpodbil na vrhovnem sodišču, nato je KPK pod vodstvom Borisa Štefaneca obnovila postopek in prišla do enakih ugotovitev, ker jim Janša ni oporekal (na poročilo ni ugovarjal, ker ni dvigoval pošte), je postalo pravnomočno.
KPK je tudi v ponovljenem postopku ugotovila, da Janša v zakonskem roku ni prijavil nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani iz leta 2005 (kar je storil šele dve leti pozneje), prodaje kmetijskih zemljišč v Trenti, nakupa osebnega avtomobila volvo (kupil ga je v vrednosti 46 tisoč evrov, Janša pa je ob prijavil prikazal vrednost 14.500 evrov), najema hipotekarnega kredita v višini 135 tisoč evrov, poroštva stranki SDS pri najemu pol milijona evrov vrednega kredita, poroštva fizični osebi (družinskemu članu) pri najemu posojila v vrednosti 125.000 evrov, pologa gotovine na transakcijski račun pri banki v višini 33.000 evrov.
Iz posnetka pogovora KPK z Janšo je razvidno, da ni znal pojasniti izvora premoženja, predvsem gotovine, ki jo je polagal na svoj tekoči račun, s katero je kupil osebno vozilo, kako je financiral potovanja na Mavricij, v Južno Afriko, Dominikansko republiko itd. Enako izvora ni pojasnil niti v svojih pisnih odgovorih, h katerim ga je pozvala komisija.
»Mislim, da je eno potovanje bilo plačano pri tuji agenciji… Tisto je bil en skupen aranžma te golf družbe in tam smo zbirali skupaj, ne vem več točno, kako je vse to šlo. Ampak sem poravnal. Te družinske aranžmaje pa je žena preko agencij plačala in ima vsa dokazila,« je Janša pojasnjeval pred KPK.
Podobno je izjavljal tudi, ko se je pozneje odzval na ugotovitve KPK v zvezi z njegovimi potovanji: »Aranžma je urejala žena, v nekaterih primerih prijatelj, tudi tako da je nekdo plačal letalske stroške, drugi igrišča in nastanitev, na koncu smo seveda v skupini stroške poračunali.«
Kot se je razkrilo, sta bila med prijatelji, s katerimi je igral golf na eksotičnih otokih lobist Božo Dimnik in dobavitelj IT opreme Andrej Marčič, ki je pokasiral preko 100 milijonov evrov javnega denarja, največ v zdravstvu. Oba sta obiskovala tudi na domu in vozila z jahto po Jadranu.
Ob tem se je izkazalo, da Janša večinoma posluje z gotovino in da mu račune plačuje sestrična njegove žene Urške Bačovnik Janša, v nekaterih primerih pa mu je denar npr. za nakup avtomobila posojal brat Rajko Janša.
Zanj pa se je ugotovilo, da je v času prve Janševe vlade leta 2007 za 1,15 milijona evrov prodal svojo podjetje Promart Design, nato pa še v času druge Janševe vlade 2012 podjetje Atacama za 1,2 milijona evrov družbi Falcone Francija Zavrla, ta pa naprej DZS Bojana Petana, ki mu je vlada omogočila lastniško konsolidacijo Term Čatež.
V času tretje Janševe vlade pa je premierjev brat preko podjetja Empis, ki ga je medtem prepisal na svojo sinova (torej premierjeva nečaka), prodal vladi za skoraj sto tisoč evrov protokolarnih daril: od kemičnih svinčnikov do dežnikov, torb, šalov in kravat.
Specializirano državno tožilstvo je leta 2020 zoper Janšo vložilo obtožnico zaradi spornih spolov z zemljišči v Trenti: očitajo mu zlorabo položaja in pravic, med obtoženimi pa sta tudi nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kaastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar.
Tožilstvo premierju očita, da je parcelo v Trenti leta 2005 prodal podjetju Eurogradnje za skoraj dvakrat višjo ceno, kot je bila vredna. Nato je to podjetje parcelo prodalo podjetju Imos, ki je Janši še isto leto prodalo trisobno stanovanje v Ljubljani, pri nakupu pa naj bi si pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom za parcelo v Trenti. Obtožnica je postala marca letos pravnomočna.