Manjše stranke ne morejo sproducirati niti približno tolikšne količine vsebin, kot jih lahko prek kanalov družbenih omrežij večje stranke. Večje stranke, prednjači SDS s svojimi finančnimi, kadrovskimi in mobilizacijskimi zmožnosti, volivce sistematično prek mnogih računov zasipajo s svojimi sporočili – od vodilnih članov stranke, njihovih vodilnih medijskih piarovcev, do množice anonimnih internetnih trolov na lažnih računih. S tem se skuša ustvariti vtis množične podpore, vprašanje je le, koliko volivcev te račune sploh zazna ali jim sledi.
Druge stranke so se tudi v preteklosti s tem bistveno manj ukvarjale. Velja pravilo proporcionalnosti količine tvitanja njihovih predsednikov. Poglejte količinske podatke tvitanja Janeza Janše na eni strani in na drugi aktivnost na tviterskem profilu Roberta Goloba, Tanje Fajon ali Luke Mesca. Hitro lahko ugotovite, kje je več lažnih računov, reproduciranja posameznih sporočil po nareku.
