Kar sta donedavna leva opozicija in del civilne družbe očitali Janševi vladi, je potrdil mednarodni indeks vladavine prava, ki ga vsako leto (za preteklo leto) pripravlja ameriška organizacija World Justice Project. Medtem ko so Slovenijo glede na indeks vladavine prava še v letu 2020 (torej prvem letu Janševe vlade) uvrstili na 24. mesto na lestvici, so jo za lani uvrstili pet mest slabše – na 29. mesto.

Pisati o nacionalni televiziji pogosto pomeni ponavljati se, domala vse teme in problemi so že leta dokaj enaki. No, zdaj je na programu nekaj, kar naj bi bilo novo: Panorama; vanjo pa so »vtaknili« še kakšno oddajo, ki je bila prej na prvem programu, npr. Kodo.

»Snegec, snegec, snegec!« je ob pogledu na beli prah vzkliknil eden od mladcev SDS, ko je v prostore vstopil takratni predsednik strankinega podmladka Andrej Čuš. S tem posnetkom so ga skušali diskreditrati, ko je izstopil iz stranke, čeprav ni bil med tistimi, ki so se drogirali. Eden od največjih navdušencev nad »snegcem« pa je zasedal najvišje funkcije v podmladku stranke, v času Janševe vlade naj bi dobil službo na novem uradu za demografijo.

Drago Zadergal je bil donedavnega svetovalec v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, pred dnevi pa je postal vodja pravne službe na RTV Slovenija.

Lobijem in raznim prodajalcem megle, t. i. komunikatorjem, bi bilo treba že takoj na začetku mandata stopiti na prste in jim pristriči peruti. Postali so država v državi, vzporedna oblast.

Ustavno sodišče bo na četrtkovi seji, kot kaže, obravnavalo ustavno pritožbo Janeza Janše na sodbo vrhovnega sodišča o tem, da je zadeva Patria dokončno zastarala. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo decembra 2016, Janša pa je tedaj ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo.

Čeprav je star že 73 let, Stojan Petrič še vedno drži nadzorniško roko nad koncernom Kolektor, ki v Sloveniji in tujini zaposluje več kot pet tisoč ljudi. V skupini je prek 50 družb, razkrivamo zakulisje in poslovanje te lastniške hobotnice.

Veš, Matjaž, boš, Matjaž, si si zagotovil dobro pozicijo, Matjaž (Han – SD), samo da ti bo Golob dovolil … Hvala, Franc, veliko veš, Franc (Breznik – SDS), več od mene … Tako nekako je potekal dialog med Matjažem in Francem na zaslišanju kandidata za gospodarskega ministra M. Hana. Kar šok, kajne!?

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za zdaj še vedno vodi Lojze Peterle, čeprav so za četrtek načrtovali njegovo zamenjavo. Ker je na zbor prišlo premalo članov, po naših podatkih med 30 in 40, so razpravo o delu vodstva preložili na september.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je včeraj zvečer v Grosupljem izpeljalo akademijo. Po njej je bil predviden zbor organizacije, na katerem je bila kot ena izmed točk predvidena tudi razprava o delu vodstva, a je bil zbor na koncu preložen na jesen. Alojz Peterle tako ostaja predsednik združenja.

Politične funkcije pridejo in gredo. Vsaka nova vlada s sabo pripelje svoje ljudi. Tiste, ki jim zaupa. Državne sekretarje, člane ministrskih kabinetov, že takoj na začetku običajno zamenjajo direktorja policije, Sove, Ukoma …, sledijo menjave v raznih državnih agencijah, v državnem gospodarstvu.

Na novinarja Reporterja Igorja Kršinarja se je ob predstavitvi njegove knjige Komu je bil napoti Ivan Kramberger vsul plaz žaljivk in diskreditacij – ker je na predstavitev knjige prišel Milan Kučan, nekdanji predsednik države in Krambergerjev tekmec na predsedniških volitvah 1990.

Po naših dobro preverjenih virih naj bi prvak SDS Janez Janša na jutrišnjem zboru članov Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) obračunal s predsednikom Lojzetom Peterletom in članom predsedstva Tonetom Krkovičem, ki ju krivi za poraz desnice na državnozborskih volitvah.

Danes se izteče rok, ko morajo ministrstva pripraviti pregled vseh zaposlitev od 1. januarja 2020 naprej. Prav tako bo oblikovana delovna skupina za pripravo ukrepov za premagovanje energetske in prehranske draginje. Sestavljali jo bodo premier Robert Golob in ministri za gospodarstvo, infrastrukturo in kmetijstvo s strokovnimi ekipami.

V sredo, 1. junija, je v državnem zboru prisegla vlada Roberta Goloba, predsednika Gibanja Svoboda, ki je na volitvah zmagalo s 34,5 odstotka glasov in dobilo 41 poslancev, kar je največ v zgodovini. Tudi vlada je bila sestavljena v rekordnem času, natanko 37 dni po volitvah in sedem dni po izvolitvi Goloba za mandatarja.

Odhod Janševe vlade, za katero je turbulentno dveletno vodenje države, je bil dolgo pričakovan dogodek, ki si ga je polovica slovenskih volivcev najprej potihoma, potem pa vedno glasneje želela ter tudi zahtevala z javnimi protesti in množičnimi peticijami. V zgodovini naše demokracije še ni bilo toliko nezadovoljstva in negodovanja državljanov zoper vlado, zaupanje vanjo je plahnelo zlasti zaradi neprimernih zaščitnih ukrepov pri pandemiji (maske, izolacija, zapiranje šol, vrtcev, prepoved gibanja, zbiranja …).

Predsedniku na aprilskih volitvah zmagovitega Gibanja Svoboda Robertu Golobu je uspelo podreti rekord postavljanja vlade. Zakaj bi bil njegov pravi rekord šele osvojitev drugega mandata?

Davčni zavezanci lahko zahtevajo, da se en odstotek dohodnine nameni za financiranje splošnokoristnih namenov pa tudi za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

Me je že kar skrbelo, da prihaja medijski dolgčas, da se ne bomo imeli nad čim razburjati, ko na vrhu vlade ni več J. Janše. Koga pa bomo kritizirali? Kdo nam bo paral živce?

Vštric z zaganjanjem vlade predsednik vlade in Gibanja Svobode Robert Golob pelje projekt združevanja, konsolidacije leve sredine. Ti kadrovski premiki nižjega ranga se sicer ne dotikajo dovolj neposredno kritičnih točk vladanja (kot so denimo finance in zdravstvo), a je tudi od te homogenizacije odvisno preživetje novega obraza, njegova napoved drugega mandata.