okraševanje torte Svet24.si

Med Kočevci vre zaradi brezbrižnega odnosa vlade...

uvodna Svet24.si

Malček z možnostjo štirikolesnega pogona

Izidor Krivec Necenzurirano

Razkrivamo: tožilstvo blokiralo hrvaški prevzem ...

zala tomasic jk Reporter.si

Zala Tomašič s pištolo in solzivcem v Bruselj: ...

slovenija, danska, evropsko-prvenstvo Ekipa24.si

Kakšen drugi polčas! Po zaostanku z 0:1 so se ...

tjaša-kreuzer Njena.si

Odmevno odprto razmerje: Sta Jan in Tjaša še ...

stojanovic Ekipa24.si

Razkrivamo: Slovenci igrali s črnim trakom, to je...

Slovenija

Janša dobil še eno sodno klofuto v zadevi "odsluženi prostitutki"

Deli na:
Janša dobil še eno sodno klofuto v zadevi "odsluženi prostitutki"

Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz - Foto: Bobo

Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Janeza Janše na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za revizijo postopka v tožbi Eugenije Carl zoper njega zaradi razžalitve, zaradi česar je Janša dolžan plačati odškodnino v višini 6000 evrov. Janša je v pritožbi med drugim očital kršitev pravice do svobode izražanja.

Novinarka Televizije Slovenija Carl je od predsednika SDS Janše s tožbo zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve zaradi Janševega žaljivega tvita na njen račun. Janša je namreč marca 2016 na družbenem omrežju Twitter v zvezi s Carl in njeno kolegico Mojco Šetinc Pašek objavil zapis, da "na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Eugenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov." Dodal je še ključnik Zvodnik Milan.

Prvostopenjsko sodišče je Carlovi prisodilo odškodnino v višini 6000 evrov. Janša se je obrnil najprej na višje sodišče, ki je njegovo pritožbo zavrnilo, nato pa še na vrhovno sodišče z zahtevo za revizijo postopka, a je bi tudi tam neuspešen. Zato je vložil tudi ustavno pritožbo.

V njej je Janša trdil, da mu je bila kršena pravica do enakega varstva pravic oziroma pravica do poštenega sojenja, saj da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker mu tožba ni bila pravilno vročena. V pritožbi je očital tudi kršitev pravic do enakopravnega obravnavanja in do svobode izražanja.

Ustavno sodišče je zadevo presojalo z vidika pravice do poštenega sojenja in v odločitvi zapisalo, da je pritožnikovo vztrajanje pri tezi, da vročitev tožbe ni bila opravljena zakonito in da mu niso bile zagotovljene realne možnosti za sodelovanje v sodnem postopku, neutemeljeno.

Zadevo je presojalo tudi z vidika pravice do svobode izražanja. Sodniki so v odločbi zapisali, da ustavno sodišče pripisuje velik pomen svobodi izražanja izvoljenega predstavnika ljudstva, vendar pri tem ni pomemben le status avtorja izjave, ampak tudi druge okoliščine primera, kot so vsebina, oblika in širši kontekst sporne izjave. Poudarili so, da je izraženo mnenje izvoljenega predstavnika ljudstva visoko varovano le, dokler prispeva k razpravi o pomembni družbeni temi, torej dokler ne vsebuje žaljivih izjav "ad personam", ki ne prispevajo k razpravi v javnem interesu.

"Položaj politika oz. poslanca denimo ni olajševalna okoliščina, ko gre za govor, ki spodbuja sovraštvo, ki temelji na verskih, etičnih ali kulturnih predsodkih in ki je grožnja socialnemu miru in politični stabilnosti v demokratičnih državah," so zapisali in dodali, da je zelo pomembno za politike, ko se izražajo v javnosti, da se izogibajo komentarjem, ki spodbujajo nestrpnost.



Presodili so, da je sporni tvit tako kritika domnevne pristranskosti javnega medija ter njegovih novinark in urednic kot tudi poskus osebne diskreditacije Carlove.

"Če je pritožnik s spornim tvitom res želel odpreti pomembno temo o domnevni politični pristranskosti nasprotne udeleženke, bi to lahko izrazil na bistveno bolj vsebinski, predvsem pa na bistveno manj žaljiv način," so še zapisali. Ustavno sodišče je zaključilo, da je vrhovno sodišče navedlo ustrezne in zadostne razloge za svoje stališče, s katerimi je potrdilo pravnomočno odločitev nižjih sodišč.

Carl je razlago ustavnega sodišča označila za "zmago za vse novinarke in vse ženske". V objavi na družbenem omrežju Facebook je zapisala, da je ustavno sodišče je potrdilo, da so vrhovno sodišče in še prej dve nižji sodišči, v njenem primeru stvari poimenovali prav, da je šlo za nedopusten poseg v osebno in profesionalno integriteto. "Besede niso nevtralne, semantika nasilja ima vedno lingvistične temelje," je opozorila. Dodala je, da ji v skoraj osmih letih sodnega vrtiljaka ni bilo lahko, a da ji ni žal.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli, ob tem je Svetlič podal odklonilno ločeno mnenje.

Svetlič v odklonilnem ločenem mnenju, ki se mu je pridružil tudi Jaklič, zapisal, da je vrhovno sodišče v identičnem historičnem dogodku sprejelo dve diametralno nasprotni sodbi, kar po njegovih besedah lahko povzroči, da ostala sodišča lahko v podobnih primerih odločijo karkoli. Dodal je, da ustavno sodišče v tem ni prepoznalo kršitve in se sklicevalo na to, da en primer ne predstavlja ustaljene sodne presoje in da sodišče ni absolutno vezano na pretekle odločitve. Z navedenima meriloma se Svetlič strinja, a ocenjuje, da sodba vrhovnega sodišče predstavlja eklatantno kršitev obeh meril.

To je že druga odločba ustavnega sodišča, v kateri je bilo to kritično do žaljivega komuniciranja Janeza Janše. Marca je ustavno sodišče namreč pritrdilo pritožbi Mojce Šetinc Pašek in razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča, ki je v njenem primeru razveljavilo dosojeno odškodnino zaradi žaljivega tvita Janeza Janše.