Kako je mogoče, da je šele po več kot šestih mesecih »pricurljala« vest (objavil jo je portal N1), da naj bi vodja SDS Janez Janša na seji poslanske skupine na Destrniku predsednika sveta stranke Anžeta Logarja pozval, da se bo moral odločiti, kakšna bo njegova nadaljnja politična pot oziroma ali bi prevzel vodenja SDS, ker sam na naslednjem kongresu leta 2025 ne bo več kandidiral.

Vlada Roberta Goloba je junija doživela zdrs javnomnenjske podpore, kažejo podatki najnovejše ankete Mediane za POP TV. Vlado tako podpira 43,1 odstotka vprašanih, 46,7 odstotka je ne podpira. Padec podpore se kaže tudi v padcu podpore Gibanju Svoboda. To je z 21 odstotki tako junija prvič v mandatu pristalo za stranko SDS (21,8 odstotka).

Poraženec lanskega trojnega referenduma in volitev v državni zbor stranko intenzivno pripravlja na naslednje državnozborske volitve. Na listo njegove SDS bi rad spravil tudi nekdaj močno in celo vodilno pomladno stranko – ljudsko stranko.

Zgodovinar in publicist Stane Granda, lani je pri Družini izšlo njegovo obsežno delo Pot v samoslovenstvo, v intervjuju pripoveduje o svoji udeležbi v vojni za Slovenijo. Zakaj se počuti prizadetega?

Če bi izbirala med dogodki, ki so se me dotaknili v zadnjem času, je med njimi gotovo izjava dr. Janeza Šušteršiča, nekdanjega finančnega ministra: v državnih podjetjih naj direktorje imenuje minister; če direktor »zavozi«, naj gre in z njim še minister (Večer). Dobra zamisel, potem bi bilo morda manj mojih in vaših in več sposobnih na položajih. A podobne stvari se marsikdo spomni, če ni v politiki, ko jo bolj od daleč spremlja, ko pa je v njej, mu pač ne pridejo na misel.

Gladka izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov nedvomno daje veter v jadra vladajoči koaliciji. Zunanji ministrici Tanji Fajon je uspel veliki met, ki bo utrdil njen položaj tudi na notranjepolitični sceni. Če bi se zgodba v New Yorku odvrtela drugače, bi Fajonova danes že bila politično truplo. Ne samo pod velikanskim udarom opozicije, bilo bi samo še vprašanje časa, kdaj bi odšla z mesta predsednice Socialnih demokratov, kjer se ji zadnje mesece trese stolček. Ob prvi rekonstrukciji vlade pa bi Slovenija najbrž dobila tudi novega zunanjega ministra.

Nekdanji obrambni minister in predsednik vlade Janez Janša je leta 2006 ob 15. obletnici osamosvojitve dal intervju za tednik Mag. V njem je med drugim spregovoril tudi o rušenju Lojzeta Peterleta.

Tikam te, ker tako lažje razblinim grozo, ki jo čutim, ker se 64-letni moški obsedeno ukvarja z več kot pol mlajšo žensko, je nedavno direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač sporočila prvaku SDS Janezu Janši. Kovačeva je namreč priljubljena tarča Janše, čigar uporaba družbenih omrežij za obračunavanje z nasprotniki in kritiki ali za discipliniranje »svojih« je absolutno unikatna v slovenski politiki. Družbena omrežja s pridom uporabljajo tudi drugi politiki, a nihče tako, kot si privošči Janša.

Mineva 32 let od razglasitve samostojne in neodvisne države Slovenije. Danes osamosvojitelji merijo moči, kdo je imel pri tem najbolj pomembno vlogo, prvak SDS Janez Janša prvemu predsedniku Milanu Kučanu pogosto očita veleizdajo. Toda leta 2006, v času njegove prve vlade, teh očitkov še ni bilo. Takrat so ob 15. obletnici osamosvojitve vsi trije ključni osamosvojitelji, Milan Kučan, Janez Janša in Lojze Peterle, za Mag dali zelo med seboj spravljiv intervju.

Svet SDS je danes po besedah predsednika stranke Janeza Janše soglasno potrdil sporazum o sodelovanju med največjo opozicijsko stranko in Celjsko županovo listo, ki jo vodi nekdanji celjski župan Bojan Šrot. Sporazum predvideva sodelovanje tako na državni kot lokalni ravni.

Iz stranke SDS je izstopila nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, sicer tudi ustanovna članica Platforme sodelovanja, poroča Delo. V zadnji predsedniški kampanji je bila vodja volilnega štaba predsedniškega kandidata Anžeta Logarja, sicer pa je bila pred tem kako desetletje komaj še aktivna v SDS.

Na celjskem sodišču se je z zaslišanjem nekdanjega urednika notranjepolitičnega uredništva STA Uroša Urbanije nadaljevalo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši zaradi očitkov o žaljivi obdolžitvi, ki mu jo v zasebni tožbi očita nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič. Naslednji in verjetno zadnji narok je razpisan za 28. avgust.

Politična fantastika ali realnost? Lahko Roberta Goloba v vladni palači zamenja Anže Logar? Ali pa je slednji v resnici samo trojanski konj za svojega šefa, predsednika SDS Janeza Janšo? O potencialu velikega upa desnice se je z odgovornim urednikom Reporterja Silvestrom Šurlo pogovarjal Igor Kršinar.

Branko Presečnik, nekdanji član SDS Velenje, trdi, da je bil tarča groženj Janeza Podbornika, vidnega člana velenjske SDS in soseda Janeza Janše.

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, o napadih Janeza Janše

V Novi Sloveniji so se razveselili ustanovitve društva Platforma sodelovanja in Anžeta Logarja pozivajo k čimprejšnji ustanovitvi stranke. Toda ustanovil jo bo le ob soglasju prvaka svoje stranke Janeza Janše. Nekateri v SDS ga k temu že nagovarjajo.

Slovenska diplomacije je uspela Slovenijo postaviti na svetovni zemljevid – test je prestala z odliko in dobila močan mandat globalnega igralca. Ali je z izvolitvijo v nestalno članstvo Varnostnega sveta OZN duh »državljanske vojne« vsaj za kak dan izgubil zalet?

Ob prvi obletnici slovenske vlade je in je bilo pravzaprav vse povedano, izrečeno, skritizirano: neizpolnjevanje obljub, zaletavost, a energetsko krizo smo vendarle še kar dobro preboleli. In preživeli smo! Tudi vlada je. Premier je sicer zadovoljen s svojim vladanjem, L. Mesec pa se nič ne spreneveda in priznava svojo in vladno neizkušenost. Doslej je bilo kar precej prizanesljivosti, zdaj pa čakamo na rezultate!

Včasih je potrebno bobu reči bob. Logarjeva Platforma sodelovanja je v resnici Janševa platforma sprenevedanja. Speči politični projekt, ki se bo najverjetneje pred prihodnjimi volitvami prelevil v politično stranko.

Naj Anže Logar in njegovi čim prej snamejo maske, si želi predsednik vlade, ustanovijo stranko – če ima(jo) politične ambicije. Zakaj čim prej? Kdaj pa je on, Robert Golob snel masko? Pol leta pred volitvami. Kdaj so padle maske z obraza Zorana Jankovića, Gregorja Viranta, Mira Cerarja, Marjana Šarca …? Še pozneje.