»Strici iz ozadja so ocenili, da je SDS očitno premočna, da bi jo potopili, zato so si za tarčo izbrali nas,« je prvak NSI Matej Tonin v oddaji Odmevi na TV Slovenija komentiral afero Dars, v kateri je »pričevalec« Luka Založnik izjavil, da so se na njegovem posestvu v Slavini sestajali takratni predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, prvak Tonin, glavni tajnik stranke Robert Ilc in odvetnica Nina Zidar Klemenčič.

Pozneje je Založnik svojo izjavo srečevanju veljakov NSI z omenjeno odvetnico demantiral kot neresnično in izrečeno pod prisilo. Toda večji problem kot »strici iz ozadja« je za Toninovo NSI neki drug »stric iz ospredja«, ki že dolgo vleče niti v slovenski politiki.

S skupno listo do alternative

Prvak SDS Janez Janša skorajda ne zamudi priložnosti, da z NSI ne bi obračunaval na svojem priljubljenem družbenem omrežju x. Zadnje tedne se je vnovič razplamtela vojna med strankama. Vzrok je seveda vztrajanje NSI pri sklepu, da Janše ne bodo več podprli za mandatarja. Poleg tega je Tonin med drugim zapisal, da bo »za desnosredinsko vlado potrebno oblikovati politični moment in projekt, ki bo lahko dosegel relativno zmago na desni sredini in tako skupaj z SDS oblikoval novo desnosredinsko vlado«.

Sašo Švigelj

Kot je še dodal, je Janšev cilj relativna zmaga in podreditev potencialnih partnerjev, zato se posveča napadom na preostale stranke ne desni sredini. V Odmevih na TV Slovenija pa je poudaril, da če bo Janša še naprej edini kandidat desne sredine za predsednika vlade, se bo vnovič sprožil silovit »antijanša« moment, ki bo mobiliziral leve volivce in omogočil nov mandat leve strani po volitvah: »Zato iščemo zdaj pot, kako bi preostale desne stranke na desni sredini našle neko politično formulo, da bi se resno borile tudi za zmago na desnem polu in s tem seveda odločilno prispevale k sestavi desne vlade v Sloveniji.«

Kakšen projekt pripravlja Tonin? Po naših informacijah si prizadeva oblikovati skupno listo NSI, SLS, Demokratov Anžeta Logarja in stranke Fokus predsednika državnega sveta Marka Lotriča. Njen nosilec oziroma mandatarski kandidat, ki bi nato nastopal tudi na predvolilnih soočenjih, bi bil Logar kot najmočnejši igralec med vsemi, ki bi nastopili na skupni listi.

Tonin je prepričan, da bi s takšno skupno listo lahko dosegli več kot 20 odstotkov glasov in ogrozili primat SDS na desni sredini. Če bi Logar postal predsednik vlade, naj bi Tonin od njega pričakoval štiri resorje: gospodarstvo, zdravstvo, infrastrukturo in obrambo. Takšno pobudo naj bi prvak NSI dal Logarju, a naj bi jo ta zavrnil.

Toda prvak Demokratov nam je pojasnil, da tovrstnih pogovorov s Toninom ni imel, saj se mu v proporcionalnem volilnem sistemu niti ne zdijo smiselni, ker lahko obe stranki vsaka s svojo listo prejmeta več glasov, kot če nastopita na skupni listi. Na srečanju s Toninom sta se pogovarjala zgolj o ustavni spremembi in volilnem zakonu, ki ga je od NSI posvojila Svoboda in bi ga tudi Logar podprl, če bi vladna koalicija zagotovila glasove vseh svojih poslancev.

A vrnimo se k skupni listi. Dejstvo je, da je podobno skupno listo Tonin ponujal Logarju že pred evropskimi volitvami, a je takrat Logar kot prvak Platforme sodelovanja zavrnil kandidaturo za evropskega poslanca. Pozneje je propadla tudi pobuda o skupni listi NSI in SLS, na koncu je NSI komaj še prišla v Evropski parlament, SLS pa je bila z nosilcem liste Petrom Gregorčičem za las prekratka.

Pred meseci so stekli novi pogovori o skupni listi med strankama, tokrat za nastop na državnozborskih volitvah, a pogovori so zastali zaradi predčasnega kongresa SLS. Ta bo 26. aprila v Slovenski Bistrici, poleg sedanjega predsednika Marka Balažica je za vodenje stranke zainteresirana še nekdanja državna sekretarka, zdravnica Tina Bregant, drugih znanih kandidatov za zdaj še ni.

Primož Lavre

Gregorčič ni kandidat, saj niti ni član stranke, poleg tega mu zaposlitev v Klubu slovenskih podjetnikov, ki ga vodi Joc Pečečnik, onemogoča politično aktivnost. Nekdanji nosilec evropske liste SLS je nasprotnik sodelovanja z NSI, ki jo v svojih javnih nastopih vseskozi ostro napada. Pa tudi v SLS niso vsi navdušeni nad skupno listo z NSI, raje bi se priključili Logarju, ki pa jih najverjetneje ne bo vzel zraven. Sami bodo težko prišli v državni zbor. Po drugi strani pa tudi v NSI ni (pre)velikega navdušenja nad skupno listo z SLS, četudi se tudi njim lahko zgodi, da brez nje ne pridejo v državni zbor.

Samostojna pot v Evropskem parlamentu

Po eni strani imajo v NSI težave z novo stranko Anžeta Logarja, saj jim kot novi strankarski igralec lahko odnese precej glasov, še posebej če ga bodo volivci na desni (tisti, ki ne volijo SDS) prepoznali kot boljšo alternativo Janši kot Tonin oziroma NSI. Po drugi strani pa se NSI že vrsto let sooča z napadi prvaka SDS, ki jih želi spremeniti v sebi poslušno in satelitsko stranko.

Že med kongresom NSI novembra lani v Škofji Loki je Janša namenil Toninu porcijo napadalnih tvitov, stvari pa so se razplamtele po Toninovem odhodu iz skupne slovenske delegacije Evropske ljudske stranke pod vodstvom Romane Tomc in ustanovitvi svoje delegacije, v kateri je kot evropski poslanec sam. Seveda ni edini primer, da ima neka država več kot eno nacionalno delegacijo znotraj iste evropske politične družine, denimo nemški CDU in CSU imata vsak svojo, podobno velja tudi za članice iz Italije in Portugalske.

Ljudmila Novak je v prejšnjem mandatu delovala v skupni delegaciji z SDS, Tonin pa je izstopil po tem, ko so ga na pobudo centrale SDS na Trstenjakovi razrešili kot zakladnika v delegaciji, s čimer je imel dostop do podatkov, komu vse v SDS nakazujejo denar za promocijo dela poslancev. Tako je s 1. januarjem ustanovil svojo delegacijo, s katero ločeno sodeluje na vseh zasedanjih parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke.

Dodatno jih je Tonin razkuril s solističnim gostovanjem poslanskega kolega iz ELS Adriana Vasqueza Lazare, ki je poročevalec politične skupine ELS za mnenje o poročilu o pravni državi za leto 2024. Tonin ga je obvestil o očitkih tožilke Mateje Gončin glede pomanjkljivega policijskega varovanja ter o zmanjšanju proračunskih sredstev za delovanje računskega sodišča in državnega sveta, zato se je med obiskom srečal z Lotričem, Gončinovo in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom.

Primož Lavre

Z obiskom pa se ni strinjala SDS, ki je sama (brez Tonina) povabila misijo Evropskega parlamenta v Slovenijo. Obe stranki sta tekmovali, katera od njiju bo odmevneje opozorila evropske institucije na ugotavljanje dejstev v zvezi s delovanjem pravne države v Sloveniji. V imenu NSI je vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj že oktobra lani pisal predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola in jo opozarjal na kršitev poslovnika državnega zbora ter onemogočanja opozicijskega nadzora.

Zlate palice

Hkrati pa Janša vseskozi Toninu očita, da je NSI po volitvah s pomočjo glasov poslancev Svobode prevzela komisijo za nadzor javnih financ, ki jo vodi Jernej Vrtovec. Zaradi tega SDS protestno še vedno ni imenovala svojih članov v komisijo, prav tako tudi ne v komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo je pozneje, prav tako z glasovi vladajoče koalicije, začasno prevzela NSI, vodi pa jo Janez Žakelj. Slednjo je NSI želela prepustiti SDS, ker pa ni hotela imenovati svojih članov v nobeno komisijo, NSI ni hotela prispevati poslanskih podpisov za preiskovalno komisijo o Genu-I.

Janšo bolj kot KNOVS zanima KNJF: »Z glasovi svobodnjakov ste si v NSI uzurpirali vodenje KNJF, ki vedno pripada največji opozicijski stranki, nato pa ste hoteli, da je poleg NSI še SDS figov list za 'nadzorovano' kritiko oblasti. Sprega s svobodnjaki in trgovina je delovala dve leti, dokler pri neki hišni preiskavi niso našli zlatih palic pri članu NSI iz notranjega kroga. Potem pa je NSI nenadoma  postala opozicija.«

Pri kom so našli zlate palice, Janša ni razkril. Dejstvo pa je, da je Svoboda še nekaj časa po prevzemu vlade prepustila vodenje Darsa Valentinu Hajdinjaku, nekdanjemu podpredsedniku NSI, ki je odstopil po medijskem razkritju domnevne korupcije in spornih javnih razpisov na Darsu, pol leta pozneje pa se je zaradi tega znašel v policijski preiskavi. Hajdinjak je sicer javno zanikal, da bi pri njem našli zlate palice, prav tako tudi glavni tajnik Robert Ilc.

NSI pa si je v aferi Dars »umazala roke« z zlorabo komisije za nadzor obveščevalnih služb, katere člani so pri policiji preverjali, ali prisluškujejo določenim telefonskim številkam, te pa naj bi pripadale osebam, vpletenim v afero Dars, med drugim tudi Hajdinjaku, nekdanjemu vodji vzdrževanja na Darsu Damjanu Jaklinu (oba sta člana NSI), odvetnici Zidar Klemenčičevi in primorskemu podjetniku Sebastjanu Vežnaverju, znancu iz afere Litijska. Zaradi tega policija zoper predsednika Knovsa Janeza Žaklja vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve zlorabe uradnega položaja, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo.

X.com

Nezaželeni za ministre

Svoj lonček v vojni zoper NSI je pristavil tudi njen nekdanji član, podpredsednik SDS Aleš Hojs, ki je ob novici, da je Tonin kot evropski poslanec ustanovil svojo delegacijo v ELS, izrezal njegovo izjavo, ki se seveda ne nanaša nanj: »Jaz bom poskrbel zase, za svojo rit, za ostalo pa me ne zanima.« Nato pa mu je še lažno očital, da naj bi skušal preimenovati Knjižnico Franceta Balantiča nazaj v Knjižnico Kamnik. Resnica je bila obratna.

NSI, ki je bila takrat v koaliciji z županom Marjanom Šarcem, je dosegla preimenovanje knjižnice po pesniku Balantiču, pozneje pa si je Šarec premislil in jo skušal preimenovati z glasovi levo usmerjenih svetnikov, a je zadevo zablokiral občinski svet Komende, ki je nasprotoval vnovičnemu preimenovanju. Zamrznjeni politik Peter Gregorčič pa je v oddaji Bojana Požarja, ki jo zdaj predvaja portal v lasti ajdovskega podjetnika Aleša Štrancarja, napovedal konec NSI zaradi afere Dars.

Ko je zadeve skušal pomiriti poslanec NSI Aleksander Reberšek, da je energijo treba vlagati v desno vlado, ne pa da se med sabo delijo, se je vnovič oglasil Janša s ključnim vprašanjem: »Delitve vsekakor ne koristijo. Ampak vseeno eno skromno vprašanje: A NSI bi zdaj pa šla v vlado brez pogojevanj. Ali pa raje v levo, kot pravi vaš Pogorevc?« Tonin mu je odvrnil s »preprostim« vprašanjem: »Zakaj SDS pri sestavi vlade lahko pogojuje, ne bi pa smela pogojevati NSI?«

Pri tem je opozoril, da je pri zadnjem sodelovanju pogojeval njihovo ministrsko ekipo in kategorično zavrnil Vido Čadonič Špelič, nato pa da je imel Janez Cigler Kralj en dan časa, da se odloči za ministrsko kandidaturo. Janša je seveda zanikal, da bi Čadonič Špeličevo Tonin sploh uradno predlagal, šlo je za njune osebne pogovore, preden je predložil svojo listo kandidatov. Že pred tem naj bi Toninu dal vedeti, da v njegovi vladi nista dobrodošla Ljudmila Novak in ustavni pravnik Janez Pogorelec, ki sta največja Janševa kritika v NSI.

Zadnji preživeli zavezniki

Janez Janša je na slovesnosti ob 36. obletnici SDS govoril o ustavni večini razuma, čeprav mu že za absolutno večino v državnem zboru manjka zaveznikov. Kot je zapisal Tonin, je NSI edina koalicijska stranka, ki je preživela vse tri njegove vlade. SLS, Državljanska lista, SMC/Konkretno in Desus so izginile iz parlamenta. Če bo SDS hotela sestaviti svojo četrto vlado, jo bo tako težko brez NSI in Logarja.

X.com

NSI je Janša v svojem govoru izpustil, stranko Anžeta Logarja pa označil za »platformo za ohranjanje primata levice«, ki je »ob nastanku v enem samem tednu dobila več prostora v monopolnih medijih levega omrežja kot SDS v celem letu. Medtem ko ob belem dnevu prekršijo dano in podpisano besedo, volivcem kradejo mandate in zlorabijo celo ime svoje nekdanje stranke, nam v javnosti pridigajo o vrednotah in politični kulturi.«

Na Glas upokojencev Pavla Ruparja težko računa, saj je preveč očiten satelit, njegovi protestniki pa so v večini volivci SDS. Prav tako težko računa na vrnitev oslabljene SLS v državni zbor, ki jo lahko reši le skupna lista z NSI. Prevzem SLS z Gregorčičem mu za zdaj ni uspel, sam pa bo težko ustanovil svojo stranko, bolj je verjeti, da se bo na koncu pridružil SDS.

Verjeti pa je, da tako Logar kot NSI po volitvah verjetno ne bosta mogla odkloniti Janševega vabila, če bo spet sestavljal vlado. Logar bo kmalu ugotovil, da velika koalicija ni možna, NSI pa ne bo mogla zavrniti zmagovalca volitev. Še posebej ne, če bodo Tonina tik pred volitvami zamenjali s kom drugim. Denimo z Vrtovcem, ki se javno ne izpostavlja v vojni z SDS.