V SDS na volilno nedeljo kljub relativni zmagi ni bilo navdušenja, saj bo sestava vlade zaradi moči levih strank izjemno težavna.

Poslanske sedeže bo v novem sklicu DZ, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker čestita zmagovalcu slovenskih parlamentarnih volitev, vodji SDS Janezu Janši, ki ga dobro pozna, in izraža prepričanje, da bo prihodnja slovenska vlada dragoceno prispevala k skupnim prizadevanjem za gradnjo demokratične, uspešne in močnejše EU, so danes sporočili v Bruslju.

Glede na razmerje sil bi bilo logično razmišljanje v smeri velike koalicije.

Kampanja za te državnozborske volitve je bila z družinskega vidika precej bolj normalna in manj naporna kot kampanja pred prejšnjimi volitvami, je danes ocenila žena predsednika stranke SDS Janeza Janše Urška Bačovnik Janša. Pri političnih vprašanjih mu ne more svetovati, je pa po osebni plati njegova trdna zaveznica, je dejala.

SDS je odprta za sodelovanje, pogajanja in koalicije, je dejal zmagovalec volitev prvak SDS Janez Janša. Jutri je ponedeljek, je poudaril.

Janez Janša, predsednik SDS, ki ji kaže zmago na volitvah, je na Twitterju objavil izjavo, v kateri se je zahvalil vsem, ki so šli na volitve in prevzeli svoj del odgovornosti do domovine. "Ni nas strah jutrišnjega dne. Veselimo se ga," je zapisal. Dodal je, da če bo SDS vodila vlado, jo bo vodila pravično in za dobro vseh državljanov.

Marjan Šarec je ob objavi izidov vzporednih volitev na današnjih predčasnih volitvah v DZ, ki njegovi Listi Marjana Šarca (LMŠ) napovedujejo drugo mesto in s tem prvo uvrstitev v DZ, izrazil veliko zadovoljstvo. Prvaku zmagovite SDS Janezu Janši pa je zaželel srečo pri sestavljanju koalicije.

Po 99,89 odstotka preštetih glasov je zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev SDS, ki je osvojila 24,96 odstotka glasov in naj bi v DZ dobila 25 sedežev. Druga je LMŠ (12,66 odstotka in 13 poslancev), tretja pa SD (9,92 odstotka in deset poslancev).

Predsedniki strank, ki kandidirajo na predčasnih volitvah v DZ, so bili ob oddaji svojega glasu optimistični. Nekateri so pozvali tudi k udeležbi na volitvah. Predsednik republike Borut Pahor je izrazil upanje, da bo Slovenija hitro dobila novo vlado. V ta namen bo že v začetku tedna povabil na neformalen pogovor relativnega zmagovalca volitev.

Na zadnjem predvolilnem televizijskem soočenju, ki se je na POP TV končal le dve uri pred nastopom volilnega molka, so prvaki strank med drugim spregovorili o možni povolilni koaliciji, pa tudi o reševanju begunske krize. Na volitve gredo vsi optimistični in verjamejo v ugoden razplet.

Nova Slovenija je v svojih zadnjih letih postala najbolj zaželena koalicijska stranka. Tako je svoje obžalovanje, da ni bila v njegovi vladi že izrazil odhajajoči premier Miro Cerar, prav tako je NSI najbolj zaželeni koalicijski partner Marjana Šarca, celo Dejan Židan bi jo rad videl v vladi, če jo bo sestavljal. Podobno si brez NSI svoje vlade ne more zamisliti Janez Janša, ki je z njenim novim prvakom Matejem Toninom po letih obračunavanja po družabnih omrežjih popil čaj miru.

Še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija izvedla Mediana, tudi tokrat izkazuje največjo podporo SDS, ki bi jo volilo 16,5 odstotka vprašanih. Sledita ji Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 8,3 odstotka in Levica s 6,9 odstotka. Petina sodelujočih je še vedno neodločenih.

Informacija o tajnih sestankih med Janezom Janšo in Marjanom Šarcem, ki smo jo aprila prvi objavili v Reporterju, se je izkazala za resnično. Na včerajšnjem predvolilnem soočenju na TVS jo je potrdil Janša, potem ko je o tem Bojan Požar spraševal Šarca, ki pa jo je označil za neresnico.

V zadnjem predvolilnem soočenju pred nedeljskimi volitvami na Televiziji Slovenija so predsedniki strank med drugim soočili mnenja o padanju politične kulture in sovražnem govoru, ki predvsem v zaključku volilne kampanje bolj polni slovenski javni prostor in ki so se mu danes uprli tudi na demonstracijah v Ljubljani.

Dejan Židan, predsednik SD

Z aretacijo Janeza Janše 31. maja 1988 in njegovo izročitvijo preiskovalnim organom JLA se je pred 30 leti začela afera JBTZ, ki je v Sloveniji okrepila prizadevanja za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic ter pospešila osamosvojitev. Četverico - Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl - so obtožili izdaje vojaške skrivnosti.

V Unionski dvorani v Ljubljani poteka skupni javni nastop predsednikov strank SDS, NSi in SLS, Janeza Janše, Mateja Tonina in Marka Zidanška s predstavitvijo temeljnih poudarkov volilnih programov. Zborovanje so organizirali slovenski poslanci Evropske ljudske stranke.

Vse bolj glasne so govorice, da naj bi v SD po volitvah zamenjali Dejana Židana, saj stranka na anketah vedno bolj drsi navzdol. V stranki naj bi bilo vse več nezadovoljnih, Židanu očitajo napačno kampanjo, tudi ponesrečeno straniščno akcijo.

Po stranki Glas za otroke in družino Aleša Primca je »puško v koruzo« vrgla še Nova ljudska stranka Franca Kanglerja in pozvala volivce, naj po svoji vesti podprejo tiste stranke na desnici, ki bodo nedvoumno prestopile parlamentarni prag.