Analitik Mancevič se sprašuje, kako daleč bo šla Rusija pri izsiljevanju Evrope: Mislim da bodo redukcije

"Glede plina nisem tako optimističen kot nekateri govorci na Blejskem strateškem forumu, ki so izpostavili, da bo v primeru, da bo Rusija ustavila dobavo, Evropa nekako preživela. Mislim da bodo redukcije," je dejal v pogovoru za STA ob robu BSF.

A pri tem je poudaril, da bo za zaščitene kategorije odjemalcev, kot so gospodinjstva, zdravstvo in šolstvo, oskrba s plinom zagotovo potekala nemoteno.

Izpostavil pa je, da se ne ve, kaj se bo dogajalo na primer z daljinskim ogrevanjem. v Sloveniji namreč večina sistemov daljinskega ogrevanja v večjih mestih deluje na zemeljski plin, zato se v primeru redukcij, zmanjšanja dobav in motenj z oskrbo lahko pojavijo problemi z ogrevanjem, je opozoril.

"Vprašanje, ali bomo imeli pozimi nemoteno oskrbo s plinom, je pravzaprav vprašanje, kako daleč bo šla Rusija pri izsiljevanju," meni Mancevič. "Če se bo Kremelj odločil v tej vojni iti do konca tudi z vsemi energetskimi sredstvi in bo prekinil dobavo plina, kar po moji oceni sploh ni izključeno, bodo na evropskih tleh redukcije, saj drugega plina preprosto ni v zadostnih količinah."

Treba se je zavedati, da je bil delež ruskega plina v Evropi tako velik, da ga je nemogoče v celoti nadomestiti v enem, dveh ali petih letih, poudarja Mancevič: "Nadomestiti v celoti 150 milijard kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina, potem ko smo bili desetletja vezani nanj, je kratkoročno nemogoče."

Terminali za utekočinjen plin (LNG) so v Evropi danes večinoma polno zasedeni, je opozoril. "Za to, da bi v celoti nadomestili izpad ruskih dobav, bi morali za dvakrat povečati vhodne kapacitete za LNG. Sistem ni bil načrtovan na način, da bi deloval v takih izjemnih okoliščinah, zato temu ni kos."

"LNG terminali so se v Evropi vzpostavljali desetletja, v Sloveniji vidimo, kako se po desetih letih pogovorov spet vračajo nazaj na mizo. Hrvaška govori, da lahko poveča kapacitete na Krku, ampak govorimo o dveh, treh letih. Slovenija pa mora povečati še kapaciteto plinovodov," je ponazoril in dodal: "Eno so vstopne kapacitete, drugo pa je transport in celotna logistična veriga."

Na trgu električne energije se soočamo z drugačnimi težavami, in sicer tržni mehanizmi, kot so borze in trgovanje za dobave vnaprej, ne delujejo oziroma so popolnoma špekulativni. Kot je že predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nakazala, najbrž sledi grob, oster poseg Bruslja in držav pri nadzoru trga z električno energijo. "Posegi bodo zelo grobi, takih posegov ne vidimo velikokrat na trgu," je ocenil Mancevič.

Ali se bomo torej v Evropi in Sloveniji že jeseni soočili z visokimi položnicami za električno energijo? Letošnjo zimo s pametno regulacijo na trgu električne energije gospodinjstva niso ogrožena. Cena za gospodarstvo pa bo najbrž sledila regulaciji na ravni celotne EU, poudarja.

"Visokih položnic za gospodinjstva ne bo, saj zaenkrat te ekstremne cene večinoma pokrivajo vlade, ki so določile kapice, podobno kot v Sloveniji," je ocenil. "Za prebivalstvo ne bo nobenih šokov. Nastajajo šoki za gospodarstvo, v tistem delu velikih podjetij, procesne industrije, ki nimajo zakupljene energije za zadnji kvartal tega leta. Ti znajo ostati bodisi z visokimi nerealnimi cenami bodisi bodo ugasnili proizvodnjo."

Evropska komisija pravi, da ne govorimo več o normalnem delovanju trga. "Trg je izkrivljen, govorimo o izrednih razmerah. Končno je tu neko priznanje, da je Evropska unija, vsaj ekonomsko gledano, v vojni z Rusijo," je dejal.

"Lansko jesen sem javno izpostavljal, da se Evropa bliža oz. da je na pragu največje energetske krize v zadnjih 50 letih, torej še pred vojno v Ukrajini. Del trenutnega izkrivljanja in izjemno visokih cen gre pripisati dogajanju v Ukrajini, po drugi strani pa so tu seveda sistemski razlogi, ki so se pojavljali že v preteklem desetletju in so zdaj dosegli vrh," opozarja analitik.

"Razlogi za to so, da je bilo v zadnjih petih do desetih letih na podlagi zelene transformacije bistveno manj investicij v to, čemur danes rečemo umazana fosilna energija, tudi v plin in surovo nafto. Pandemija covida-19 je ta trend zmanjšanja vlaganj samo še pospešila. Gospodarstva so se ustavila. Lani je sledil drastičen odboj navzgor, gospodarska aktivnost se je močno povečala. Srečali smo se s tem, da pravzaprav ponudba na energetskih trgih ne dohaja povpraševanja."

"Temu lahko dodamo še geopolitična trenja, motene logistične verige in dobave premoga. Že takrat smo videli, da pri plinu cene rastejo, saj pri utekočinjenem zemeljskem plinu regije tekmujejo med seboj in se tankerji usmerjajo v zadnjem trenutku, glede na to, kdo bo ponudil višjo ceno," je opozoril.

"Plačujemo za izjemno pasivno energetsko politiko na ravni celotne EU in Slovenije posebej, za premalo vlaganj v nove proizvodne obrate v zadnjem desetletju. To krizo je ruska agresija na Ukrajino samo še dodatno stopnjevala in privila zadnji vijak," je poudaril.

Zaradi trenutne krize bo zeleni prehod kratkoročno in srednjeročno žal potisnjen v ozadje. "Da bomo zvozili zimo in zagotovili neko varnost oskrbe, bomo iskali vse možne vire, pri tem se bosta kurila premog in nafta v vseh možnih oblikah. Investicije v zeleni prehod bodo potisnjene v drugi plan, upamo pa, da se bodo trgi stabilizirali in ob v naslednjem obdobju tega več."

Pred velikimi izzivi so po njegovem klasični trgovci z električno energijo, ki v ozadju nimajo lastnih proizvodnih zmogljivosti. V Sloveniji ima večina večjih dobaviteljev k sreči tudi vertikalno vzpostavljeno lastno proizvodno kapacitete, zlasti HSE in o skupina GEN. "Zato Slovenija ob zadostni hidrologiji in ob stabilnem delovanju nuklearke relativno še lahko uravnava te šoke, ker ima zadosti lastne proizvodnje. Potrebna pa je regulacija. Večji problem imajo tiste evropske države, npr. Italija, kjer je ta uvozna odvisnost visoka že danes," je še dodal Mancevič.