Leta 2004, ko so na POP TV še vladala zlata leta novinarstva, ste to medijsko hišo zapustili in odšli na Delo, kar je bila napaka, kajne?

Moj odhod je bil povsem osebne narave in ni imel nobene zveze s tem, da se jaz na POP TV ne bi imel fino ali da bi tam bilo kaj narobe. Ja, to so bila zlata leta POP TV. Bila je postavljena na noge, in to me je silno veselilo. Po mojem je naloga vseh šefov, kjerkoli že so, da gredo drugam, ko projekt postavijo na noge.

Razlog je torej dejstvo, da mi je bilo na POP TV že malo dolgčas. Vse je teklo. Vse je dobro delovalo. V informativnem programu 24ur smo vedno imeli tri urednike. Ti so bili med sabo ekstremno različni. Eden je bil malo bolj desni, drugi malo bolj levi, tretji pa je bil čisti anarhist, roker. Če imaš okoli sebe takšno kompanijo, dobiš na koncu pravo mešanico.

Kakšen je bil vaš prvi sestanek za Delo?

To je bil sestanek z Boškom Šrotom, ki je bil takrat šef Pivovarne Laško, najino srečanje je bilo odlično. Z mano se je pogovarjal tako, kot so se na začetku POP TV do mene obnašali Američani. Torej, jaz imam nekaj, nimam pa pojma, kaj imam, in potrebujem nekoga, ki bo medijsko podjetje vodil, vse drugo me ne zanima.

Druga zadeva, ki mi je bila všeč, je bilo dejstvo, da so fantje iz Laškega kupili Delo samo zato, ker se jim je totalno zamerila LDS, ki jim ni dovolila kupiti Pivovarne Union. Zaradi tega so bili v Laškem zelo jezni, ves konec tedna so tuhtali, kaj naj narede, potem so si pa rekli, aha, mi bomo pa kupili njihovo Delo. Pivovarna Laško je Delo kupila iz nasprotovanja. Vseeno pa menim, da moj odhod s POP TV ni bil napaka. Kot novinar težko veš, kaj se v resnici dogaja v ozadju, predvsem v poslu, v povezavi s politiko. Mislimo da nekaj vemo, nekdo nam nekaj pove, zraven pa nikoli nismo.

Ampak potem ste se vseeno vrnili na POP TV.

Pivovarna Laško je morala spremeniti uredniško politiko Dela, da jim je bil dovoljen nakup Mercatorja. Vrnil sem se na POP TV, a ne za dolgo. Tam so bili moji prijatelji. Šel sem nazaj. Poskusil, opravil in še malo ostal. Ni pa me tisto delo več veselilo. Rad delam v majhnih timih, v majhnih podjetjih. POP TV je bila na začetku majhna in prijazna. Takrat je bilo tam kakšnih 120 ljudi, ko sem odhajal, pa jih je bilo že več kot 500. To je bila tovarna.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24

Reporter