Revija Reporter
Slovenija

Poslanci: Referendum proti interventnemu zakonu ni dopusten

STA
275

14. jul. 2021 7:17 Osveženo: 7:19 / 14. 7. 2021

Deli na:

Fotografija je simbolična.

DZ/Matija Sušnik

DZ je včeraj sklenil, da razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za pomoč turizmu in z njim povezanim panogam ni dopusten. Sprejemu sklepa so nasprotovali poslanci dela opozicije, ki so med drugim opozarjali na "podtaknjence" v zakonu, ki po njihovih besedah nimajo nobene veze z odpravljanjem posledic epidemije covida-19.

DZ je zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 sprejel prejšnjo sredo. Državni svet se je v ponedeljek odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta, poslanci pa so včeraj s 45 glasovi za in 40 proti odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. S tem se zagotavlja pravna podlaga, da bo mogoče zakon hitreje uveljaviti.

Proti sklepu so glasovali poslanci LMŠ, SAB, SD, Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Po besedah Primoža Siterja iz Levice je vlada v deveti protikoronski zakon vrinila vsebine, ki niso niti nujne, niti interventne, niti nimajo nikakršne veze z reševanjem epidemije, so pa priročna politična obvoznica za zasebne interese prijateljev.

Spomnil je, da so volivci na nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah odločno zavrnili novelo zakona o vodah, vlada, ki se je po njegovih besedah tega zavedala, pa je v interventni zakon vrnila dve uredbi, ki spreminjata način financiranja javnih gospodarskih služb iz sklada za vode.

"Sprašujemo se, zakaj se ta vlada boji enega najbolj demokratičnih orodij, zakaj se boji lastnega naroda. Odgovor morda tiči v pretekli nedelji," je na nedeljsko glasovanje spomnil tudi Edvard Paulič (LMŠ).

Da vlada v zakon "rine nenujne podtaknjence", je opozorila tudi Meira Hot (SD), v SAB pa so po besedah Marka Bandellija sklepu o nedopustnosti referenduma med drugim nasprotovali, ker so bile ponovno spregledane nekatere dejavnosti.

Mateja Udovč (SMC) je po drugi strani izpostavila, da so določeni segmenti gospodarstva izčrpani do skrajnih meja svojega obstoja in da bi bila pomoč za nek del naših podjetij prepozna že, če bi prišla pred nekaj tedni.

"Trdno verjamemo v to, da so pomoči, ki jih zakon predvideva, pravične ter da jih bo gospodarstvo pričakalo v pozitivnem duhu, prav tako pa verjamemo, da bi morebitna zakasnitev pomoči zaradi odlašanja, vezanega na referendumske postopke, za naše gospodarstvo pomenila katastrofo," je opozorila poslanka koalicije.

Da se slovensko gospodarstvo še zdaleč ni v situaciji, ko bi lahko na nevarnost covida-19 kar pozabili, je opozoril tudi Mihael Prevc iz NSi. Prav tako je podporo sklepu o nedopustnosti referenduma napovedal Robert Polnar (DeSUS). Kot je dejal, danes ne vemo, kateri bo tisti protikoronski zakon, s katerim bomo zaključili interveniranje države. "Je pa jasno, da je vsak odsev izjemnih razmer," je dodal.

"Cilj te vlade je bil od vsega začetka ohranitev delujočega gospodarstva in delovnih mest. Ukrepi ki so bili v ta namen doslej sprejeti, so bili več kot učinkoviti," je bil jasen Marko Pogačnik (SDS).

Vrednost ukrepov v novem interventnem zakonu za blažitev posledic epidemije je 243,5 milijona evrov. Tokrat se osredotočajo predvsem na turizem in povezane panoge, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Za celotno gospodarstvo se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vsi prebivalci bodo tudi prejeli nove bone za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture.