Slovenski BDP se bo po danes objavljeni napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) letos skrčil za 7,8 odstotka, v primeru drugega vala okužb z novim koronavirusom pa za 9,1 odstotka. Za prihodnje leto organizacija napoveduje 4,5-odstotno rast oz. v primeru drugega vala 1,5-odstotno.

Slovenija bo po pričakovanjih letos utrpela precejšen padec gospodarstva, a bi lahko ob pravih ukrepih izgubljeno nadoknadila že prihodnje leto, je včeraj v pogovoru za televizijo Nova24TV dejal premier Janez Janša.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v območju evra v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z zadnjim lanskim skrčil za 3,3 odstotka, v celotni EU pa za 2,7 odstotka, kažejo danes objavljeni prvi izračuni evropskega statističnega urada Eurostat. Na letni ravni se je BDP v območju evra skrčil za 3,8 odstotka, v celotni uniji pa za 3,5 odstotka.

Umirjanje gospodarske rasti glede na raven iz zadnjih let je že materialna številka, ki jo občutijo finančni sistem, podjetja in gospodinjstva, je na Dnevu slovenskih bančnikov danes povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. V uvodnem delu dogodka je bilo sicer slišati tudi pozive k dialogu in sodelovanju za razvoj države.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 2,7-odstotno, kar je v primerjavi z julijsko napovedjo za letos in prihodnje leto za 0,6 oziroma 0,1 odstotno točko slabše, a še vedno znatno nad povprečjem v območju evra. "Rast se ohlaja, a ostaja trdna," povzema komisija stanje v Sloveniji.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja znižal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 2,8-odstotno realno rast BDP, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto je znižal za 0,1 odstotne točke na tri odstotke.

Nosilci ekonomske politike na čelu z vlado se nahajajo v coni udobja, obnašajo se, kot da bo gospodarska konjunktura kar trajala… Premier Marjan Šarec vlada kot bi bil samozadostni gruntar…

Po napovedih Slovenija letos in v prihodnjih letih ne bo imela tako visoke gospodarske rasti kot v zadnjih letih, a bo naše gospodarstvo še vedno raslo. Tveganje za Slovenijo, ki lahko pokvari ta zmerno optimistični scenarij, zlasti prihajajo iz tujine.

Madžarski premier Viktor Orban se je jeseni 2015 z uporom proti vsiljevanju migrantskih kvot in politiki odprtih mej zapisal v zgodovino. Toda njegova Madžarska navkljub temu ostaja v evropskem merilu relativno revna država.

Marjan Šarec zdaj uživa ob dobrih rezultatih anket, a kako bo, ko bo kriza pokazala zobe? V državah, kamor izvozimo največ, se že kažejo zlovešci znaki gospodarskega ohlajanja.

Več sto tisoč ljudi se je včeraj zbralo v Rimu na protestih pod vodstvom italijanskih sindikatov, ki so od italijanske populistične vlade zahtevali politike, ki bodo zagotovile gospodarsko rast. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so to največji tovrstni protesti po štirih letih.

V Nemčije je lani gospodarska rast znašala 1,8 odstotka, kar je manj kot leto prej, ko je rast znašala 2,2 odstotka.

Večina ekonomistov, ki so sodelovali v letni anketi časnika Financial Times, meni, da je pred Veliko Britanijo težko leto ne glede na to, ali bo država iz EU izstopila z dogovorom ali brez. Najboljše, kar lahko pričakuje Velika Britanija, je 1,5-odstotna gospodarska rast, izsledke ankete povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Britansko gospodarstvo bi lahko prihodnje leto s petega zdrsnilo na sedmo mesto med svetovnimi gospodarstvi, kaže raziskava revizijske družbe PWC. Ta med razlogi navaja negotovost zaradi bližajočega se brexita, ki je upočasnila gospodarsko dejavnost in znižala vrednost funta, je poročal Reuters.

Vlada Mira Cerarja je delovala v času velike gospodarske rasti in rekordnega izvoza. Kaj pa čaka vlado Marjana Šarca? Za zdaj ekonomske napovedi ne kažejo, da smo tik pred novo gospodarsko krizo, a to je lahko le zatišje pred viharjem.

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 4,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 5,0 odstotka, je objavil statistični urad.