Vasle je spomnil, da bo rast počasnejša kot lani v 90 odstotkih članic Mednarodnega denarnega sklada, podobna so tudi gibanja v evropskem prostoru, kar kažejo zadnje napovedi Evropske komisije. Nižja so pričakovanja za letos in srednjeročno obdobje, Slovenija pa ni izjema, je v uvodnem delu dogodka na Brdu pri Kranju dodal guverner.
Po njegovih besedah tako lahko govorimo o enoodstotnem znižanju gospodarske rasti glede na pretekla leta, kar pa je že materialna številka in ni le predmet strokovnih diskusij, ampak jo že občutijo finančni sektor, podjetja in prebivalstvo. Pri tem se učinek po različnih segmentih gospodarstva razlikuje, pod večjim udarom pa je izvozno usmerjena predelovalna industrija.
Vasle je opozoril tudi na velika tveganja. "Ne gre za tveganja, ki smo jih bili vajeni v preteklosti in smo jih znali obvladati," je dejal. Pojasnil je, da gre za razkrajanje mednarodne ureditve, ki se je oblikovala skozi desetletja. "Ne vemo, kako bo mogoče ta tveganja obvladovati," je ugotavljal.
S tem v zvezi je predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in prvi mož NLB Blaž Brodnjak posvaril, da bodo lahko geopolitični, varnostni in gospodarski premiki materialno močno vplivali na vzorce življenja v Evropi in specifično v regiji Zahodnega Balkana. Govorimo o tem, v kako stabilnem in predvidljivem okolju bomo lahko v prihodnje Slovenci živeli in kakšno kakovost življenja bomo uživali, je pristavil.
Zato bančniki po Brodnjakovih besedah pozivajo nadzorne ter druge institucije, ki soustvarjajo poslovno in finančno okolje, da sedejo za mizo in se redno ter intenzivno pogovarjajo o ključnih izzivih in priložnostih ter tako spet definirajo skupen cilj Slovenije.
"Ves čas smo na okopih in ves čas se streljamo v kolena. To je destruktivno. Sami sebi delamo škodo," je bil kritičen. Glede na dogajanje zadnjih mesecev in let je po njegovem razvidno, da vsega, kar rečejo v Bruslju, Frankfurtu in Washingtonu, ni treba vzeti za sveto. Druge države tega po njegovih besedah ne počnejo. "Ni treba, da smo bolj papeški od papeža. Smo suveren in ponosen narod in poskrbimo, da bomo kakovostno živeli," je sklenil.
Vasle, ki je strnil zadnje ukrepe Evropske centralne banke (ECB), je medtem ponovil stališče osrednjega organa denarne politike v evrskem območju, da denarna politika ne more ostati edina, ki se bo trudila oživiti gospodarsko dejavnost in inflacijske pritiske.
Na eni strani so tako v evrskem območju in znotraj tega v Sloveniji potrebni strukturni ukrepi. Brez teh ne bomo mogli povečati potenciala za rast in preprečiti nadaljnjega poslabševanja gospodarskih razmer, je povedal.
Drugo področje pa je fiskalna politika. ECB že dlje časa opozarja, da obstajajo evrske države, ki imajo znaten fiskalen prostor, da bi vplivale na razvoj dogodkov, pa tega ne izkoristijo. Gre sicer samo za dve članici, a že njuno ukrepanje bi lahko imelo precejšnje učinke, je dodal. V ECB pozivajo tudi k oblikovanju skupnega evrskega fiskalnega mehanizma, ki pa bi moral biti dovolj velik in močan, da bi dopolnil denarno politiko.
Vasle upa, da bodo te želje uslišane čim prej, saj bomo v nasprotnem primeru bolj zdravili negativne učinke kot jih preprečevali.
Zbrane bančnike je med drugim nagovorila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Glede razmer v gospodarstvu je spomnila, da je bila zbornica že spomladi nekoliko manj optimistična od drugih ustanov in tako kljub zadnjemu poslabševanju ocen ostaja pri napovedi o 2,9-odstotni letošnji rasti slovenskega BDP ter 2,7- oz. 2,8-odstotni krepitvi gospodarske dejavnosti v prihodnjih dveh letih.
Po njeni oceni sicer ni razloga za paniko, saj gre še vedno za enkrat višjo rast kot v evrskem območju. Niso pa na GZS zadovoljni s temi številkami, saj bi za zapiranje razvojne vrzeli do evrskega območja potrebovali hitrejšo rast.
Ob sprehodu skozi različne segmente BDP je med drugim omenila, da se pričakuje znatna umiritev investicij v stroje in opremo. Banke zato na zbornici pozivajo, naj resno vzamejo vsak interes podjetij za tovrstne naložbe. "Glejte čim bolj dolgoročno, saj te investicije prinašajo višjo dodano vrednost," je sporočila bankam.
Šmučeva je spomnila, da je zadolženost gospodarstva rekordno nizka, podjetja pa so močna v lastnih likvidnih sredstvih ter primerna za kreditiranje. A ob tem so si zapomnila izkušnje z bankami iz zadnje krize in so precej zadržana pri najemanju novih posojil. Na GZS si želijo večjega ravnovesja med lastnimi sredstvi in posojili, saj zanašanje le na prva pogosto ne daje zadostnega razvojnega potenciala, je povedala.