»Hujskanje, laži, primitivizem, prostaštvo, pozivanje k nasilju, uporabi strelnega orožja,« je Kek povzel oddajo, ki so je je ogledal sinoči. »Česa tako prostaškega in primitivnega še nisem videl. Med drugim pozivi k obračunu z orožjem z oblastjo, ki jih voditelj mirno dodatno kuri in dviguje nivo jeze.«
Tomašiču so na roko šli tudi gledalci, ki so v oddajo klicali še posebej razkurjeni. Prvi klicatelj je norel, da je »ne samo Goloba, tut Klakočarjevo je treba okol ušes« – očitno je bil razjarjen zaradi njenega obnašanja na državni proslavi. »Ker se ta baba obnaša tako da je to podn od podna,« je utemeljeval klofute, ki si jih po njegovem zasluži predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Obregnil se je tudi ob nedavni nastop premierja Roberta Goloba v spremstvu ministrov Matajaža Hana in Bojana Kumra, ki sta stala ob predsedniku vlade, ta pa je dejal, da njuna izjava ni predvidena. »Ko taka dva luleka sta stala«, se je zgražal klicatelj in potožil: »Še ministri ne smejo govorit, kaj šele navaden narod – a je to kaka svoboda!«
Domnevno pomanjkanje svobode v času vladavine stranke Gibanje Svoboda je sploh priljubljena tema Janševega propagandista Tomašiča, ki je v oddaji pridno pral možgane gledalcem in jih prepričeval, da je v Sloveniji pod Golobom svoboda na udaru.
Dokaz, da svobode ni, je po njegovem kar v imenu stranke Gibanje svoboda. Za primer je podal Nemško demokratično republiko, ki je bila v času komunizma vse prej kot demokratična država. »Čim je demokratično ime, veste, da ni demokratično,« je utemeljeval Tomašič. Pri tem pa očitno pozabil, kaj pomeni D v imenu stranke SDS njegovega patrona Janeza Janše.
Tomašič se je zgražal nad dvojnimi merili medijev, ki naj bi gledali skozi prste Golobu ob tem, ko je peljal otroka v Bruselj (seveda ignorira dejstvo, da je svoje otroke na službene poti v preteklosti jemal tudi Janša), medtem ko so nekdanjo ministrico Aleksandro Pivec menda krivično preganjali – naj spomnimo, da je Pivčeva letela s čela stranke Desus in z ministrskega položaja, ker je s svojima otrokoma počitnikovala na stroške zasebnih podjetij ali občin.
»Delajo nič, ukrepov nobenih, draži se vse skupaj, težko je živeti, plače bodo šle dol, davki bodo šli gor, juhej svoboda,« je Tomašič kritiziral novo vlado. V oddaji je svoje gledalce še posvaril, da se zdaj jemlje domovom za ostarele, ta denar pa se bo dal nevladnim organizacijam.
»Paziti je treba, kaj govorimo, edina točka svobodnega govora bo nazadnje verjetno ostala Nova24TV,« je Tomašičev povzetek menda grozljivega stanja demokracije v Sloveniji po 24. aprilu 2022.
Blesteli so še drugi klicatelji. Jože je nastop Klakočar Zupančičeve na proslavi ob dnevu državnosti pripisal mamilom. »Plesalka po rdeči preprogi. Tle se vidi, kaj droga dela iz ljudi. Ta ženska bi mogla biti v norišnici ali pri psihiatru, absolutno.«
Še par ljudi mu je šlo v nos in spet so menda krive droge: »Pa poglejmo drogo Jonasa, kje najdejo te smeti, kralji ulice bi bili verjetno boljši … Pa Fafangela sem danes gledal, pa ta človek je zadet.«
Madona pa gremo mi enkrat v Ljubljano, pa ne z bicikli, in bomo naredili red, se je razburjal drug klicatelj, ki je menda po dolgih mukah le uspel priklicati Tomašiča in povedati, kaj mu leži na srcu. SDS in NSi sta po njegovem tiho ob vsem, kar se dogaja v Sloveniji, kar priča, da gospod ali slabo spremlja Janševe medije ali pa zamudi (ali spregleda) vse prispevke, v katerih se poslanci opozicije usajajo nad vlado in koalicijo.
Janši, po njegovem prvemu borcu za Slovenijo, bi postavil spomenik pred parlamentom zraven generala Maistra. »Potem naj ena kurba ljubljanska pride in ga malo zamaže, takrat gremo mi gor iz Novega mesta, vsi ti naši iz Žabjaka, poberemo vse tiste spomenike in Kidriča in vse, pretopimo do amena vse!« Spomenik bi po njegovem moral financirati Revoz, sam pa bi rad namesto javne televizije plačeval naročnino za Nova24TV. Ob tem je Tomašič napovedal še en televizijski program in gledalce pozval, naj ga pomagajo financirati in tako pomagajo spregledati naivnim ljudem, da vidijo, kaj se dogaja, in ustavijo »to norijo, ki se zdaj dogaja«.
Naslednji klicatelj je predlagal, da bi Klakočar Zupančičevi na proslavi dali drog, ob katerem bi se zavrtela. »Ali pa metlo,« je vskočil Tomašič. Če se ljudje ne bodo uprli in šli v Ljubljano z vso mehanizacijo, ne vemo, kaj bo, se je še pridušal klicatelj.
Jeseni, ko bo udaril virus, ko se bo podražila elektrika, hrana, upam, da boste takrat dovolj besni, da se vas zbere v Ljubljani pred vlado in parlamentom ne deset, ampak dvajset ali celo trideset tisoč ljudi, je hujskal Tomašič. Zbiranje v času virusa je seveda nekaj, kar je bilo še pred letom dni zanj nepojmljivo, grozljivo početje – a jasno je bila takrat druga oblast.
Naslednja gledalka, ki je klicala, mu je pritrdila: ja, res bo treba priti v Ljubljano in narediti red. Obenem je ponovila zgodbo o domnevnih psihičnih problemih Urške Klakočar Zupančič – kje je te govorice slišala, verjetno ni treba posebej ugibati.
Za spremembo je sledila klicateljica, zgrožena nad tem, kar je slišala od drugih klicateljev. Koliko jim plačate, da govorite take neumnosti, take grde besede, jo je zanimalo in Tomašiču je še zabrusila: »Sram vas je lahko.« Je bila zato že naslednja klicateljica bolj po Tomašičevi meri: »Sram naj bo njo,« se je znesla nad predhodnico in vsa ogorčena iz sebe spravila še par stvari, ki so ji ležale na duši. »Jeza je dobra,« jo je potolažil Tomažič.
Nato je na vrsto prišel klicatelj, ki je bil še precej bolj jezen. »Pozivam vse Slovence, da se pripravijo na boj, da dobimo Slovenijo nazaj. Tisti, ki imate orožje doma, ne ga predati policiji. Tisti, ki ga nimamo, si ga bomo nabavili. Da se obračunamo. Drugega ni. Sila zahteva silo.« Ob tem je Tomašič pripomnil: »Prišli so s krvjo na oblast, očitno bodo z oblasti samo na silo šli.« Drugače se bojim, kaj se bo zgodilo, je še dejal in se skliceval na Cankarja: »Ni zastonj pisal, da smo hlapci, če bomo to dovolili.«
