Dve tretjini sponzorjev, ki so sodelovali v raziskavi, se še ni odločilo o nadaljnji podpori olimpijskih iger v Tokiu, ki so bile zaradi pandemije novega koronavirusa iz letošnjega prestavljene na naslednje leto. Raziskavo je opravila japonska nacionalna televizija NHK, gre pa za domače in nekaj tujih pokroviteljev organizacijskega komiteja OI.

Finančni ministri EU bodo danes na videokonferenci prvič razpravljali o svežnju 750 milijard evrov za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. V ospredju bo osrednji del svežnja, instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je predvidenih 560 milijard evrov, od tega 310 milijard za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila.

Francosko-nemški načrt za vzpostavitev posebnega, 500 milijard evrov težkega sklada za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji koronavirusa je naletel na večinoma pozitivne odzive. Slovenski premier Janez Janša si želi še nekoliko več ambicioznosti. Avstrijski kancler pa vseeno napoveduje oblikovanje nasprotnega predloga.

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec meni, da ni mogoče izvesti nobenega tekmovanja, dokler ne bodo znana jasna zdravstvena navodila za varnost športnikov. Gabrovec je delno sproščanje ukrepov na področju športa ocenil v petkovem pogovoru z Igorjem E. Bergantom na TV Slovenija.

Finančni ministri članic območja evra bodo danes na videokonferenčnem zasedanju predvidoma dorekli okvir pomoči državam pri blaženju hudih gospodarskih posledic pandemije novega koronavirusa s posojili iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Nekaj vprašanj je še odprtih, a viri pri EU verjamejo, da bo dogovor mogoče doseči.

DZ je začel obravnavo drugega paketa ukrepov ob epidemiji novega koronavirusa, ki med drugim prinaša državna jamstva za posojila podjetij. Kratkoročno bo dve milijardi evrov jamstev zadoščalo, je dejal premier Janez Janša. Ali je to vsota, ki omogoča slovenskemu gospodarstvu zagotavljanje likvidnosti tudi srednjeročno, pa ne ve nihče.

Finančni ministri EU so včeraj v okviru prizadevanj za blažitev hudih gospodarskih posledic pandemije novega koronavirusa pozvali banke, naj se vzdržijo izplačila dividend ter naj zagotovijo denarni tok do gospodinjstev in podjetij. Na sploh pozivajo, naj se izkoristi vso prožnost, ki jo omogočajo bonitetna in računovodska pravila.

Mesec dni od razglasitve epidemije covida-19 in korenitih sprememb v delovanju zdravstvenega sistema na ZZZS opozarjajo, da se bodo zaradi tega znašli v finančnih težavah. V Levici so že pozvali k zamrznitvi premij dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. A zdravstvene zavarovalnice opozarjajo, da zaradi epidemije ne bodo imele prihrankov.

Dogovor o fiskalnem svežnju v odziv na pandemijo novega koronavirusa je korak v pravo smer, je v prvem odzivu ocenil finančni minister Andrej Šircelj. "Imamo nekaj novih instrumentov, sedaj se osredotočimo na okrevanje. Pokazali smo trezno, odgovorno, hitro, a tudi ambiciozno in preudarno pot do okrevanja," je poudaril.

Finančni ministri EU so včeraj dosegli dogovor o približno 500 milijard evrov vrednem fiskalnem svežnju za blažitev hudih gospodarskih posledic pandemije novega koronavirusa. Ta vključuje možnost brezpogojne pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM za zdravstvene izdatke. Strinjanja glede skupnih obveznic pa pričakovano ni.

Finančni ministri EU bodo danes popoldne nadaljevali zahtevna pogajanja o fiskalnem svežnju za blažitev hudih gospodarskih posledic pandemije novega koronavirusa. Največja ovira na poti do kompromisa so nesoglasja med Italijo in Nizozemsko glede pogojevanja pomoči iz ESM in vprašanja skupnega zadolževanja.

Finančni ministri EU kljub maratonskemu videokonferenčnemu zasedanju še niso uspeli preseči globokih nesoglasij glede fiskalnega svežnja za gospodarsko okrevanje po pandemiji. Glavni razlog so razhajanja med Italijo in Nizozemsko glede pogojevanja pomoči iz ESM in vprašanja skupnega zadolževanja. Nadaljevali bodo v četrtek.

Finančni učinek zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki je ocenjen na tri milijarde evrov, je določen za obdobje nekaj več kot dveh mesecev in pokriva celotne javne finance, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Vsakršno dodatno trajanje epidemije bi stroške še povečalo, je dodal.

Finančni ministri EU bodo danes v Bruslju predvidoma osvežili črni seznam davčnih oaz, na katerega naj bi dodali Kajmanske otoke, Panamo, Sejšele in Palau. Kajmanski otoki so prvo britansko čezmorsko ozemlje, ki se bo znašlo na črnem seznamu, in to dva tedna po brexitu. Panama, ki so jo leta 2018 s seznama umaknili, pa se nanj spet vrača.

Večletni trend upadanja dospelih neporavnanih obveznostih se je nadaljeval tudi v letu 2019. Konec decembra je več kot pet dni zamujalo s poravnavo obveznosti 7193 podjetij in samostojnih podjetnikov, kar je 2,2 odstotka manj kot leto prej in 51 odstotkov manj kot konec leta 2010. Letos se število zamudnikov še zmanjšuje.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je danes odstopil s tega položaja. Kot je navedel v odstopni izjavi, ki jo je danes poslal premierju Marjanu Šarcu, s funkcije odstopa zaradi strokovnih razlogov, podrobneje pa svoje odločitve ni pojasnil.

Minister za finance Andrej Bertoncelj in državni sekretarji v pisni izjavi opozarjajo na nesprejemljivost dopolnila LMŠ, s katerim bi ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi obveznega pavšalnega prispevka zagotovili neomejeno kritje iz državnega proračuna v primeru primanjkljaja. Kot so navedli, ne morejo izdajati bianco menic.

Pred odločanjem DZ o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obveznega pavšalnega prispevka je vse bolj napeto. Vladno koalicijo razdvaja vprašanje kritja iz državnega proračuna v primeru manka v zdravstveni blagajni. Premier Marjan Šarec je napovedal, da zaradi opozoril finančnega ministrstva ne bodo prenehali z aktivnostmi za sprejem novele.

Metod Dragonja s 3. marcem odhaja s položaja državnega sekretarja na ministrstvu za finance, so za STA potrdili na ministrstvu in kot razlog za njegov odhod navedli upokojitev. Spletne Finance medtem navajajo neuradne informacije, po katerih naj bi Dragonja odhajal predvsem zaradi nestrinjanja s podaljšanjem življenjske dobe DUTB.

Španski prvak Barcelona se je prvič v zgodovini povzpela na vrh Deloittove lestvice najbogatejših nogometnih klubov na svetu in hkrati postala prvi klub, ki je pri prihodkih presegel mejo 900 milijonov ameriških dolarjev.