Reševanje evropskega gospodarstva po pandemiji je razklalo sever in jug Evrope

Šef evroskupine Mario Centeno je v sredo zjutraj po 16 urah razprave sporočil, da so "prišli blizu dogovoru, a da še niso tam". Zasedanje so prekinili in napovedali, da ga bodo nadaljevali danes ob 17. uri.

Glavni razlog za to, da dogovora še ni, naj bi bilo nesoglasje med Nizozemsko in Italijo glede pogojevanja pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Nizozemska namreč vztraja pri pogojih, ki jih Italija zavrača, sploh brez obljube skupnih obveznic.

Previdnostna posojila iz ESM so poleg jamstvenega sklada Evropske investicijske banke (EIB) in podpore podjetjem za preprečitev odpuščanj delavcev del fiskalnega svežnja v vrednosti 500 milijard evrov, ki naj bi ga sprejeli ministri.

Najbolj sporno je sicer dolgoročnejše vprašanje skupnega zadolževanja, ki je Evropo znova razklalo na jug in sever, kot pred tem v finančni krizi. A tokrat se vrstijo opozorila, da je sedanja kriza povsem drugačna in da unija brez solidarnosti ne bo preživela.

Italija in Španija ob podpori Francije ter še šestih članic EU, med njimi Slovenije, pozivata k instrumentu skupnega zadolževanja, ki da ga terja ta nova kriza brez primere.

A Nemčija, ki kot največje gospodarstvo območja evra v takšnih projektih prevzema največje tveganje, ob podpori severnih držav, zlasti Nizozemske, Finske in Avstrije, skupnim obveznicam že vseskozi nasprotuje.

Francija naj bi bila sedaj celo pripravljena preučiti možnost uvedbe skupnega zadolževanja v okviru koalicije voljnih, torej manjše skupine evrskih držav, ne na ravni celotnega območja evra.

Voditelji članic unije so dali evroskupini dva tedna časa za pripravo predlogov, ki jih morajo sicer potrditi še sami. Ta rok se izteče danes.