Zdravstvene zavarovalnice tožijo, da zaradi epidemije ne bodo imele prihrankov

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je petkovem pogovoru za STA opozoril, da se bo zaradi epidemije novega koronavirusa zavod znašel v precejšnjih finančnih težavah, na drugi strani pa bodo imele dopolnilne zdravstvene zavarovalnice v mesecih krize, ko večina zdravstvenih storitev ne bo opravljena, avtomatično manj stroškov.

V Levici so v petek vlado pozvali, naj DZ predlaga zamrznitev plačil premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za čas trajanja epidemije. Predlagajo tudi, naj vlada zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, naloži, da že zbrane premije za programe, ki se ne izvajajo, namenijo neposredno za zagotavljanje likvidnosti javnih zdravstvenih zavodov.

Navedbe Levice pa so odločno zavrnili v Slovenskem zavarovalnem združenju in izjavo, da naj bi zavarovalnice v času epidemije z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem zaslužile 20 milijonov evrov, označili za povsem neutemeljeno.

"Velik del doplačil nastaja tudi v izrednih okoliščinah, redno se izdajajo zdravila, ki predstavljajo več kot 40 odstotkov vseh stroškov, ki jih plačajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, prav tako se izvajajo vse storitve, ki imajo oznako nujno in zelo hitro," so za STA izpostavili v zavarovalnem združenju.

Ravno z včerajšnjim dnem pa je bilo znova dovoljeno tudi izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev. "Kriza, v kateri se zaradi izrednih ukrepov dela zdravstvenih storitev ni izvajalo, bo torej trajala manj kot en mesec," so za STA opomnili v zavarovalnici Generali.

Poleg tega bodo imele zavarovalnice zaradi zamaknjenih nenujnih storitev krepko nadpovprečne škode. Te bodo zaradi zamikov najbrž celo višje, kot bi bile danes, saj bodo posamezna obolenja pri nekaterih osebah tudi napredovala, so opozorili.

Po navedbah zdravstvene zavarovalnice Triglav dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije tudi do 90 odstotkov celotne cene zdravstvenih storitev, ki niso v celoti krite iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Samo kategorija zdravil predstavlja dve petini vseh škod in stroškov celotnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in se tudi v obdobju epidemije ne bo zmanjšala.

"Velika večina drugih, trenutno odpovedanih ali prestavljenih zdravstvenih storitev pa se bo po pričakovanjih izvedla po normalizaciji razmer. Prav tako ocenjujemo, da bo zdravstveni sistem pri soočanju in odpravi posledic covida-19 dodatno obremenjen s porastom potreb po zdravstvenih storitvah in z njimi povezanih stroškov," so še dodali.

V zavarovalnem združenju se ob tem zavzemajo, da bodo vsi zdravstveni pregledi in posegi, ki so morali biti zaradi nastale situacije odloženi, po koncu epidemije čim hitreje izvedeni. Sredstva, ki so bila temu namenjena, naj bodo porabljena v prihodnjih tednih in mesecih v korist bolnikov.

Ob tem poudarjajo, da se je reševanja zdravstvenega sistema treba lotevati v sodelovanju vseh deležnikov in na podlagi resničnih podatkov. "Prepričani smo, da različne parcialne pobude niso ustrezne in ne bodo zagotovile prepotrebne stabilnosti za slovenski zdravstveni sistem. Še posebej pa želimo opozoriti, da čas epidemije ni primeren za nabiranje poceni političnih točk. Populistični, nerealni in nedodelani predlogi namreč ne koristijo niti zdravstvenemu sistemu niti zavarovancem," so bili kritični.

Po prepričanju zavarovalnice Triglav je pri snovanju interventnih ukrepov smiselno upoštevati vlogo dopolnilnega zavarovanja v zdravstvenem sistemu. To zaradi svoje zavarovalne narave ni močno dovzetno za gospodarske cikle in predstavlja pomemben dejavnik za uravnavanje stabilnosti financiranja zdravstvenega sistema.

Tudi v zavarovalnem združenju menijo, da razkoraka med povečanim povpraševanjem prebivalstva po zdravstvenih storitvah in razpoložljivimi sredstvi v zdravstveni blagajni ne bo mogoče reševati brez obsežnih dodatnih sredstev, ki bi jih lahko delno zagotovile tudi zavarovalnice v okviru izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Kot so izpostavili v zavarovalnici Generali, so zdravstvene zavarovalnice javnim zdravstvenim zavodom ponudile pomoč pri premostitvi likvidnostnih težav, ki nastajajo zaradi krize.

Glede pobude Levice o oprostitvi plačila premije pa so izpostavili, da zavarovalnica zavarovalno premijo oblikuje v višini, ki ji zagotavlja pokrivanje prevzetih obveznosti v drsečem letu. "V primeru 'zamrznitve', vračila oziroma oprostitve plačila premije zbrana sredstva v okviru drsečega leta gotovo ne bi zadoščala za pokrivanje obveznosti iz veljavnih zavarovalnih pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sploh ob upoštevanju ekonomske realnosti, s katero se bo soočal tudi nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja," so navedli.