Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je imela v lanskem letu malenkost manj kot sedem milijonov evrov več odhodkov kot prihodkov, izhaja iz poročila javnega zavoda za lani, ki ga bo v sredo obravnaval svet zavoda. Celotni prihodki so znašali 139,7 milijona evrov, celotni odhodki pa 146,7 milijona evrov.

Propadli politik Bojan Požar naj bi za svoj opravljivi portal v sedmih letih iz državnega Telekoma »pocuzal« dobre pol milijona evrov oglaševalskega denarja. Največ v času predsednika uprave Rudija Skobeta, a tudi v zadnjih letih, v času tretje Janševe vlade, je bila pipica odprta na polno. Blog, katerega branost sploh ni javno znana, je dobil več oglaševalskega denarja kot dnevnika Večer ali Dnevnik. V času prejšnje vlade pa so na Telekomu široko odprli tudi denarnico za Janševo televizijo in strankarski tednik.

Ministrstvo za finance bo obveznice za državljane, ki so v medijih dobile naziv ljudske obveznice, izdalo 1. februarja z ročnostjo treh let. Obseg izdaje bo 250 milijonov evrov, obrestna mera pa 3,4 odstotka, je na današnji novinarski konferenci pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Vpis bo potekal med 1. in 16. februarjem.

Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Sindikat novinarjev Slovenije sta kritična do sprejetega programsko-produkcijskega načrta in finančnega načrta zavoda za leto 2024, ki ju je svet RTVS potrdil v četrtek. Dokumenta krčita programe in sta nepredvidljivo tvegan poseg v izvajanje javne službe zavoda, so zapisali.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na včerajšnji seji sprejel predlog programsko-produkcijskega načrta za leto 2024, ki ukinja Panoramo in predvsem v drugem delu leta krči število oddaj. Ohranja pa prenose pomembnejših športnih dogodkov. Sprejeli so tudi predlog finančnega načrta, po katerem bo zavod leto 2024 končal s presežkom 2000 evrov.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bo na današnji seji obravnaval predlog programsko-produkcijskega načrta za leto 2024, ki krči število oddaj, nekatere oddaje tudi ukinja. Ohranja pa prenose pomembnejših športnih dogodkov. Obravnavali bodo tudi predlog finančnega načrta, po katerem bo zavod leto 2024 končal z majhnim presežkom.

Predsednik uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Zvezdan Martić in v. d. direktorja urada vlade za narodnosti Janez Doltar sta danes podpisala anekse k pogodbam o sofinanciranju programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost za letošnje leto. Gre za dodatnih pet milijonov evrov sredstev, so zapisali na RTVS.

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je v četrtek odstopila od mediacije z Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana, je poročal POP TV. Dolg zavoda do fakultete znaša 43 milijonov, dekan Igor Švab pa opozarja, da bodo storitve nehali izvajati 15. decembra. V UKC Ljubljana menijo, da skuša fakulteta spor reševati na plečih pacientov.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je odločil novembra sklicati izredno sejo o slabem finančnem položaju zavoda in nanjo povabiti najvišje predstavnike ustanovitelja, ki naj bi povedali, kje sami vidijo rešitve. "RTVS še nikoli ni bil v taki situaciji kot zdaj," je dejala vodja službe za finančne zadeve in računovodstvo Saša Umek Knez.

Poobjavljamo članek iz leta 2017 o povezavah med rdečim in črnim omrežjem, ki sta združila moči in nazadnje odmevno potopila cerkvene finance. Ključna je bila pri tem povezava med NLB in Cerkvijo preko bratov Jamnik - dveh finančnikov in enega škofa.

Na Ajpesu so objavili letna poročila političnih strank za lani. Kot je razvidno, ima SDS, tako kot leto pred tem, med parlamentarnimi strankami najvišje prihodke in odhodke. SDS je izkazovala tudi največji presežek odhodkov nad prihodki, tega so sicer v lanskem supervolilnem letu beležile vse obravnavane stranke.

Potem ko je premier Robert Golob izrazil kritiko nad ekipo ministrstva za finance, da načrtovane davčne reforme ni znala ustrezno predstaviti javnosti, je za davke pristojni državni sekretar Tilen Božič danes zjutraj podal odstopno izjavo. Minister Klemen Boštjančič je odstop sprejel, so sporočili s finančnega ministrstva.

DZ je danes sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Glasove so po vetu državnega sveta znova prispevali poslanci koalicije, saj v opoziciji v noveli vidijo le nepotrebno birokratsko oviro.

DZ je po odložilnem vetu državnega sveta znova podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

Programski svet Radiotelevizije Slovenija ni potrdil predloga programsko-produkcijskega načrta (PPN) za leto 2023. Za je glasovalo 14 članov, medtem ko bi bilo za sprejetje predloga potrebnih najmanj 15 glasov podpore. Niso dali niti pozitivnega mnenja k predlogu finančnega načrta zavoda za leto 2023, ki ga bo v sredo obravnaval nadzorni svet.

Položaj predsednika republike, za katerega se bodo potegovali kandidati na jesenskih volitvah, je profesionalna funkcija. Predsednik republike prejema nekaj nad 5000 evri osnovne bruto plače, kar se že leta sicer ni spremenilo. Se je pa aktualni predsednik Borut Pahor odpovedal dnevnicam, njegova partnerka Tanja Pečar pa vsem nadomestilom.

Vlada je včeraj s položaja direktorja agencije za civilno letalstvo razrešila Roka Marolta in za v. d. direktorja imenovala Andrejo Kikec Trajković. Hkrati je Marolta, ki je od četrtka v DUTB, imenovala za v. d. generalnega sekretarja na ministrstvu za finance. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu je nekdanji poslanec Darij Krajčič.

»Sem gospod Draghi in rešujem probleme.« S tem Tarantinovim citatom bi kratko in jedrnato lahko predstavili italijanskega premierja. Človeka, ki ima precej daljšo zgodovino od sedaj že pregovornega »whatever it takes«. Osebnost, ki je pomembno oblikovala podobo Italije. Tudi takrat, ko italijanski premier ni še bil na naslovnicah vseh evropskih časopisov. Draghi je v zadnjih štiridesetih letih spremenil svoja izhodišča, priznati pa mu je treba, da je bila evropska perspektiva vedno v osrčju njegovega delovanja.

Zahodne zaveznice, vključno z Evropsko komisijo, so dosegle dogovor o nizu novih finančnih sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Te vključujejo tudi izključitev določenih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift.

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo nov predlog zakona o davku od virtualnih valut. Predlaga 10-odstotno obdavčitev, splošno oprostitev plačila davka na do 10.000 evrov unovčene vrednosti letno ter normirane stroške v višini 50 odstotkov od unovčenj virtualne valute. Ministrstvo komentarje pričakuje do 21. februarja.