Po opominu iz Bruslja Slovenija hiti z zakonodajo za preprečevanje pranja denarja

Predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo iz leta 2018. Ta spreminja pravila na področju dejanskega lastništva, pregleda stranke, omejitev pri zneskih elektronskega denarja, elektronskega sporočanja podatkov uradu, preverjanja strank iz tretjih držav z visokim tveganjem, sodelovanja med pristojnimi organi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako se določa obveznost vzpostavitve registra ponudnikov s področja kriptoimetja pri Banki Slovenije.

V včerajšnji razpravi so poslanci poudarili nujnost vse boljšega nadzora tega področja. Kot je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS), ta predlog in evropska direktiva prinašata skupno osnovo v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Dušan Verbič (SMC) je povzel, da je predlog "pomemben korak zaščite finančnega sistema v Sloveniji".

Predlogu večina opozicije ni nasprotovala, saj kljub tem, da je pomanjkljiv, prinaša korak naprej. Je pa Predrag Baković (SD) spomnil na opozorila nekaterih ponudnikov spletnega bančništva, kriptovalut in visokotehnoloških podjetij, da je predlog prestrog in da ne zavira le sumljivih transakcij, temveč tudi razvoj zakonitih poslov. "Kaže, da bo težava pretirane birokracije ostala tudi s to vlado," je menil.

Luka Mesec (Levica) je opozoril na pomanjkljivost rešitev na področju kriptovalut, saj ponudnikom ni treba izpolnjevati osnovnih pogojev iz finančne dejavnosti, pa tudi na to, da so kriptovalute priročno sredstvo za izogibanje davkom. Podobno je menil Marko Bandelli (SAB), ki je poudaril, da v Sloveniji na tem področju še nismo dosegli zadovoljive stopnje nadzora.