V Bruslju so Sloveniji namenili 10,5 milijarde evrov, na vladi se bodo pogovarjali, kako jih porabiti

Voditelji članic EU so v torek zjutraj po štirih dneh pogajalskega maratona v Bruslju dosegli kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, ki so ga označili za zgodovinskega.

Sveženj vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To naj bi bil evropski Marshallov načrt za spoprijem s koronsko recesijo.

Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Uresničila je vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v obdobju 2021-2027, je v torek poudaril premier Janez Janša.

Je pa ob tem izpostavil, da je imela Slovenija doslej kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju sredstev EU. Velikokrat je namreč črpanje okrepila šele proti koncu sedemletnega obdobja, zatikalo se je predvsem pri večjih kohezijskih projektih.

Zato se skuša vlada zdaj bolje pripraviti, saj se bo z investicijami in fiskalno spodbudo mudilo. Vlada naj bi se tako danes dogovorila, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili. Lotila naj bi se tudi priprave nacionalnega programa za okrevanje, ki ga predvideva dogovor na ravni EU in bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU o izplačilih sredstev.

Ti projekti bodo umeščeni v okvir širše proračunske arhitekture. Že do začetka septembra naj bi vlada po napovedih pripravila predlog rebalansa letošnjega proračuna, sledil bo tudi predlog sprememb proračuna za 2021.