Evropski poslanci bodo danes na zasedanju v Strasbourgu volili predsednika Evropskega parlamenta. Vložene so štiri kandidature, največjo možnost za vodenje parlamenta v prvi polovici mandata pa naj bi imel kandidat socialdemokratov, Italijan David Sassoli, saj naj bi ga po neuradnih informacijah podprli tudi konservativci in liberalci.

Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli kompromis o vodilnih položajih v EU, ki je spolno uravnotežen, geografsko in demografsko pa ne. Poleg tega je glavni poraženec kompromisa koncept spitzenkandidatov, kar buri Evropski parlament, ki je zdaj na potezi. Še zlasti so besni socialisti.

Sodišče Evropske unije je včeraj z začasno sodbo zavrnilo pritožbo nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta in nekdanjega katalonskega ministra Antonija Comina, ki sta želela s tem doseči, da bi zasedla sedeža v Evropskem parlamentu. Puigdemont je v odzivu napovedal nadaljevanje boja.

Evropski parlament se bo danes v Strasbourgu sestal na ustanovni seji, ki pa jo bo v pričakovanju dogovora voditeljev EU o imenovanju na vodilne položaje v uniji prekinil takoj po uvodni slovesnosti in odprtju kandidacijskih postopkov za vodstvene funkcije parlamenta. Volitve prvega med evropskimi poslanci naj bi bile v sredo.

Maratonski drugi poskus dogovora o vodilnih položajih v EU se je po osemnajstih urah končal brez kompromisa in z napovedjo, da bodo voditelji zasedanje nadaljevali v torek. Nemška kanclerka Angela Merkel še vedno verjame, da je z dobro voljo kompromis mogoče doseči pred sredinim glasovanjem o predsedniku Evropskega parlamenta.

V Evropskem parlamentu v prvem krogu tajnih volitev nobeden od štirih kandidatov za predsednika ni prejel potrebne absolutne večine, zato bo potreben drugi krog, v katerem bodo evropski poslanci glasovali o istih štirih kandidatih. Največjo podporo je dobil kandidat socialdemokratov David Sassoli, ki mu je za izvolitev zmanjkalo sedem glasov.

Dogovora o vodilnih položajih v EU kljub maratonskim pogajanjem evropskih voditeljev še ni. Po več kot sedemurnih nočnih posvetovanjih v različnih sestavah v Bruslju zdaj neuradno poročajo, da naj bi se ob 7. uri spet začelo zasedanje osemindvajseterice. Za zdaj ni jasno, ali je dogovor blizu.

Zasedanje voditeljev članic EU, na katerem naj bi se dogovorili o svežnju imenovanj na vodilne položaje v uniji, se je začel s triinpolurno zamudo. Pred vrhom je neuradno zaokrožil scenarij kompromisa, a izjave voditeljev ob prihodu kažejo, da ta očitno ne drži. Vse verjetnejša je možnost, da se bodo voditelji nocoj razšli brez dogovora.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je včeraj v Ljubljani ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek simbolično predala ček v vrednosti 109 milijonov evrov, ki jih je Slovenija pridobila za projekt izgradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Sredstva bodo namenjena izgradnji sedmih predorov na trasi novega tira.

Voditelji članic EU nocoj v Bruslju niso uspeli doseči dogovora o svežnju imenovanj na vodilne položaje. Vnovič bodo poskusili na izrednem zasedanju 30. junija, je po koncu prvega dne zasedanja povedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Cilj je, da se takrat doseže kompromis o uravnoteženem svežnju, poudarjajo voditelji.

Nemčija bi z uvedbo vinjetnega sistema kršila pravni red EU, je presodilo Sodišče EU. Po zakonodajnem predlogu, ki je v celoti pripravljen, ne pa še uveljavljen, bi namreč nemški državljani celoten znesek vinjete dobili vrnjen v obliki olajšave pri davku na motorna vozila, kar po mnenju sodišča pomeni diskriminacijo na podlagi državljanstva.

Obrambne ministrice Francije, Španije in Nemčije so včeraj ob odprtju letalskega salona v pariškem predmestju La Bourget podpisale okvirni dogovor o razvoju novega evropskega bojnega letala. Gre za ambiciozen vodilni projekt evropske obrambe, poročajo tuje tiskovne agencije.

Več zunanjih ministrov EU je danes v Luksemburgu opozorilo pred prehitrim sklepanjem v primeru nedavnih napadov na tankerja v Omanskem zalivu, ki jih ZDA, Velika Britanija in Savdska Arabija očitajo Iranu, kjer pa obtožbe zanikajo.

Nekdanji vodja avstrijskih svobodnjakov in podkancler Heinz-Christian Strache, ki ga je odnesla avstrijska afera Ibiza, je danes sporočil, da se odpoveduje mandatu evropskega poslanca, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Relativna zmagovalka evropskih volitev, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) vztraja, da mora predsednik Evropske komisije postati njen vodilni kandidat Manfred Weber, preostale ključne vodilne položaje pa naj si razdelijo drugi, sporočajo udeleženci sestanka evropske konservativne politične družine v San Sebastianu.

Pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu je dopoldne potekalo srečanje z novoizvoljenimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, med katerimi pa ni bilo evroposlancev iz vrst SDS in SLS. V SDS so za STA danes pojasnili, da so Milan Zver, Romana Tomc (oba SDS) in Franc Bogovič (SLS) že v Španiji, kjer bo srečanje skupine Evropske ljudske stranke.

Profesor pomorskega prava Marko Pavliha je danes za STA potrdil, da so v Bruslju zavrnili njegovo kandidaturo za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. O podrobnostih ni želel govoriti. Zavrnitev pa pomeni, da bo moral predsednik republike Borut Pahor izbrati novega kandidata in predlog poslati v DZ.

Premier Marjan Šarec je ponovil, da bo o kandidatu za evropskega komisarja iz Slovenije odločila vlada, dotlej pa so vse drugo ugibanja. Tako ni jasno odgovoril na vprašanje, ali je predsednik SMC Miro Cerar, ki se ga omenja v tem kontekstu, možen kandidat. Primernih kandidatov je veliko, težko bo izbrati, zato jih "čakajo težki dnevi", je dejal.

Stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana želi ostati v konservativni politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP). "Mislim, da je to za nas bolje. Prav tako je najbolje za EPP, da nas obdrži," je v pogovoru za nemški Die Welt dejal vodja Orbanovega kabineta Gergely Gulyas.

V Evropski komisiji so včeraj potrdili, da so prejeli nizozemsko zahtevo po ponovni začasni uvedbi vizumov za vstop Albancev v EU, ki jo bodo pazljivo preučili. "Odločitev o ukinitvi brezvizumske ureditve se ne sprejme zlahka," je poudarila govorka komisije Natasha Bertaud. Komisija mora odločitev o morebitnem ukrepanju sprejeti do konca meseca.