Evropska unija sprejela prošnjo Londona za prožno preložitev brexita do 31. januarja 2020

Prožna preložitev pomeni, da lahko Združeno kraljestvo izstopi tudi pred 31. januarjem, če britanski parlament ločitveni sporazum potrdi prej. Glede na to, ali bi v Westminstru sporazum potrdili novembra, decembra ali januarja, bi torej ločitveni sporazum začel veljati 1. decembra, 1. januarja ali 1. februarja, piše v besedilu, ki so ga potrdili veleposlaniki.

Članice ob potrditvi prožne preložitve poudarjajo, da tega dodatnega obdobja ni mogoče izkoristiti za ponovno odpiranje ločitvenega sporazuma ali začetek pogajanj o prihodnjih odnosih ter da mora biti vsaka enostranska zaveza ali izjava Združenega kraljestva skladna z ločitvenim sporazumom.

Izpostavljajo tudi dolžnost Britanije, da kot članica EU predlaga kandidata za evropskega komisarja. Če bo torej Združeno kraljestvo v času začetka dela nove Evropske komisije, ki se trenutno pričakuje 1. decembra, še vedno član unije, bodo morali predlagati komisarskega kandidata.

Ker je britanski premier Boris Johnson javno izjavil, da komisarskega kandidata ne bo predlagal, vidijo v Bruslju to zahtevo kot nekakšno dodatno jamstvo, da britanska stran ne bo po nepotrebnem zavlačevala z brexitom. Izogniti se želijo tudi kakršnim koli zapletom v povezavi z novo komisijo zaradi brexita.

Za sprožitev pisnega postopka za uradno sprejetje odločitve o prožni preložitvi brexita je po neuradnih informacijah potrebno soglasje Združenega kraljestva, ki ga v EU pričakujejo do torka. Pisni postopek naj bi trajal do 24 ur. Če bo šlo vse gladko, je torej uradno odločitev o vnovični preložitvi brexita pričakovati v torek.

V Bruslju težav z britanskim soglasjem ne pričakujejo, saj se je unija minuli konec tedna tesno usklajevala z britanskim premierjem. Današnji dogovor tako po navedbah virov pri EU vsebuje "za vsakogar nekaj", tako da so z njim zadovoljne vse članice unije in da bi morali biti z njim zadovoljni tudi na Otoku.

Srečanje veleposlanikov članic je danes trajalo približno eno uro, potrdili so osnutek besedila, ki je v javnosti zaokrožilo v nedeljo zvečer. Dogovor je bil mogoč, potem ko je Francija popustila pri zahtevi po kratkem, le nekajtedenskem odlogu brexita, kar se je po poročanju Politica zgodilo po telefonskem pogovoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona in Johnsona minuli konec tedna.

Macrona naj bi prepričala zagotovila z britanske strani, da bodo decembrske predčasne volitve podprli tudi opozicijski Liberalni demokrati in Škotska nacionalna stranka (SNP), zaveza, da se bo 27 članic lotilo priprave strateškega načrta brez sodelovanja Združenega kraljestva, in na sploh utrditev pogojev za preložitev.

Vse torej kaže na še tretji odlog brexita, ki je bil sprva načrtovan 29. marca. Prvič so ga preložili do 12. aprila oziroma 22. maja. Prvi rok je bil predviden v primeru, da britanski parlament ločitvenega sporazuma ne potrdi, drugi pa za primer, da ga potrdi. Ker sporazuma v Westminstru niso potrdili, so nato aprila brexit znova preložili do 31. oktobra.

Cilj teh preložitev je zagotoviti urejen izstop, torej brexit na podlagi sporazuma, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja - državljanske pravice, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku, ter opredeljuje prehodno obdobje, ki bo trajalo najmanj do konca leta 2020, mogoče pa ga je podaljšati še za največ dve leti. V tem času naj bi se EU in Združeno kraljestvo dogovorila o sporazumu o prihodnjih odnosih.