Poslanski skupini NSi in SDS sta včeraj v DZ vložili predlog dopolnitev zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, s katerim želijo določiti oprostitev plačila dohodnine upravičencem do pavšalne odškodnine za svojce padlih v vojni za Slovenijo.

V okolici poslopja DZ je po navedbah policije v petek prišlo do dveh primerov nasilnega vedenja do poslancev. V primeru napada na Branka Grimsa (SDS) poteka intenzivna preiskava, tudi s pregledom nadzornih kamer, za ugotovitev identitete napadalca. V drugem primeru pa so policisti identiteto ugotovili na kraju, a druge okoliščine še preiskujejo.

Napad na poslanca SDS Grimsa, ki ga je včeraj pred poslopjem DZ napadel neznanec in ga porinil po stopnicah, so med drugimi obsodili predsednik republike Borut Pahor, premier Robert Golob in Inštitut 8. marec.

Poslanska skupina Levica je predsednici DZ poslala dopis, v katerem zahteva, da se preverijo kamere velike dvorane DZ. Poslanca SDS Andrej Hoivik in Franc Breznik naj bi namreč med odmorom na seji slikala zaslon računalnika poslanke Levice Nataše Sukič, medtem ko je ni bilo v dvorani. Sukičeva je nad dogodkom pretresena, Hoivik obtožbe zanika.

Podpora vladi je v oktobrski anketi Mediane za POP TV padla za pet odstotnih točk, njeno delo pa še vedno podpira več kot polovica vprašanih. Delo DZ podpira skoraj 48 odstotkov. Med strankami ima najvišjo podporo Gibanje Svoboda, in sicer 30 odstotkov, sledijo SDS z 18 odstotki glasov, NSi, SD in Levica.

Premier Robert Golob je na prvi dan redne seje DZ dejal, da bo vlada v četrtek obravnavala predlog, po katerem se bodo pokojnine redno uskladile za 4,5 odstotka. Predlog je po njegovih besedah že v vladnem postopku. Poleg tega je napovedal, da bodo na Ekonomsko-socialni svet posredovali predlog, da se za tak odstotek zviša tudi minimalna plača.

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) bo lahko začela delo, saj je kolegij predsednice DZ danes potrdil nov razrez mest, ki pripadajo posameznim poslanskim skupinam v njej. Mesta, ki sicer pripadajo poslanski skupini SDS, a ta svojih članov v Knovs ni predlagala, bodo vsaj začasno prevzeli poslanci NSi.

Mandatno-volilna komisija državnemu zboru predlaga, naj za ustavno sodnico izvoli Nežo Kogovšek Šalamon, za viceguvernerja Banke Slovenije pa imenuje Primoža Dolenca. Vprašanje, kdo je favorit za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU, pa ostaja odprto, saj so člani komisije DZ predlagali le, naj izvoli enega od dveh kandidatov.

Predsednik vlade Robert Golob za ponedeljek sklicuje vrh parlamentarnih strank, na katerem bodo opravili širok posvet glede potencialnih ustavnih sprememb in sprememb volilne zakonodaje. Vabljeni so predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin, so potrdili v kabinetu predsednika vlade.

DZ je po odložilnem vetu DS včeraj tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Za je glasovalo 51 poslancev, proti pa 24. Po spremembah je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otroka. Za vnovično potrditev sprememb je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.

Referendumski trojček bo 27. novembra, so brez glasu proti odločili poslanci DZ. Volivci bodo torej na isti dan odločali o spremembah zakonu o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zahtevo za vse tri referendume je dala SDS.

Inštitut 8. marec je dopoldne v državni zbor prinesel več kot 5000 overjenih podpisov državljank in državljanov, ki so jih zbrali za vložitev predlogov sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani. S predlogoma želijo zagotoviti brezplačna kosila za vse otroke, je ob prihodu pred DZ pojasnila direktorica inštituta Nika Kovač.

Sodelovanje predsednika republike z izvršno vejo oblasti je po mnenju vseh predsedniških kandidatov zelo pomembno. Soglašajo tudi, da je razklanost političnega prostora velik problem. Tako med drugim napovedujejo, da bodo gradili politiko konsenza, se zavzemali za poenotenje pri ključnih strateških vsebinah in prirejali srečanja političnega vrha.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je med predstavitvijo predlaganega obrambnega proračuna na odboru za obrambo dejal, da je zelo jasna politična zaveza te vlade, da poveča obrambne izdatke. Po predlogu za leto 2024 bi proračun dosegel 1,44 odstotka BDP, na ministrstvu pričakujejo razpravo, kako doseči zavezo dveh odstotkov BDP.

Predstavniki koalicije Za otroke gre! so danes v DZ vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o nedavno sprejetih spremembah družinskega zakonika. Kot zatrjujejo, so zbrali 30.600 podpisov. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma na omenjeni zakon, pa napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče.

Vodilni stranki, Gibanje Svoboda in SDS, sta po rezultatih zadnje oktobrske ankete, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana, dobili skoraj enak rezultat kot septembra, prav tako ostaja podobno razmerje med poloma v parlamentu. Gibanje Svoboda bi volilo 29,2 odstotka vprašanih, največjo opozicijsko stranko SDS pa 21,9 odstotka vprašanih.

Predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ju je vlada po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča pripravila skrbno v dobrobit Slovenije, puščata prostor za ukrepanje v primeru dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer. Izpostavil je njuno razvojno naravnanost, kar dokazuje visok obseg načrtovanih sredstev za investicije.

Obeti za leti 2023 in 2024 so po besedah premierja Roberta Goloba izredno negotovi. "A odgovor na to je fleksibilnost in pripravljenost na hitro in odločno ukrepanje, kar bomo tudi storili," je poudaril na današnji predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. Zagotovil je, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov.

Ljubljanska pediatrična klinika je izjemen primer javnega zdravstva, je ob obisku poudarila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je kliniko obiskala s poslancem Dejanom Zavcem (Svoboda). Srečala sta se z vodstvom klinike in UKC in si z junaki 3. nadstropja ogledala boksarski film. Otroci so bili še posebej veseli obiska Zavca, je dejala.

Poslanci so s 75 glasovi za in enim proti, sprejeli novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Z novelo se širi krog upravičencev do pomoči ter višata znesek pomoči in delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena.