slovenska policija Svet24.si

V Štepanjskem naselju razstrelili bankomat

oder, sunek vetra, nuevo1 Svet24.si

Video: Sunek vetra porušil oder. umrlo je devet ...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

Obtoženi v aferi TEŠ6 rešil vilo v Rožni ...

Slovenka leta 2023 Reporter.si

Slovenka leta Ana Petrič o tem, zakaj so jo šefi...

pogacar 22 Ekipa24.si

Zmanjkuje mu prostora! Pogačar je enostavno ...

Prepričan, da je kopija očeta Odkrito.si

Trdi, da je nezakonski sin Kralja Karla III. in ...

luka doncic Ekipa24.si

Zdaj je jasno: Luka Dončić lahko podpiše ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Predsednik Knovsa Žakelj razkuril kolege v komisiji in Sovo: očitajo mu manipulacijo

Deli na:
Predsednik Knovsa Žakelj razkuril kolege v komisiji in Sovo: očitajo mu manipulacijo

Janez Žakelj - Foto: Sašo Švigelj

Poslanec Svobode in član komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) Teodor Uranič predsedniku Knovsa Janezu Žaklju iz NSi pri izjavi po današnji seji očita manipulacijo z zaupnimi informacijami. O primernosti njegovega vodenja komisije bi morala premisliti tako Žakelj sam kot stranka NSi, meni Uranič. Žakelj je namreč izjavil, da Knovs ne more niti potrditi niti izključiti domnevnega vpliva premierja Roberta Goloba na aretacijo ruskih vohunov.

Po besedah Uraniča si je Žakelj po današnji seji Knovsa "ponovno privoščil grobo zlorabo dela komisije, veljavne zakonodaje ter dolžnosti varovanja zaupnih podatkov". "Komisijo, tako kot že nekajkrat doslej, očitno uporablja za lastno politično promocijo ter promocijo svoje stranke in to na račun delovanja delovnega telesa DZ, ki bdi nad delom varnostno-obveščevalnih služb v državi," je Uranič zapisal v izjavi, ki so jo posredovali iz Svobode.

Janez Žakelj je na izjavi po današnji seji komisije med drugim dejal, da Knovs ne more niti potrditi niti izključiti domnevnega vpliva premierja Roberta Goloba na zamik datuma aretacije domnevnih ruskih vohunov. Obžaluje, da se Golob ni odzval vabilu Knovsa, ob tem si za komisijo želi širši nabor pooblastil.

"Predsednik komisije v javnosti manipulira z zaupnimi informacijami, povezanimi z aretacijo ruskih vohunov decembra 2022, ter potvarja zaključke komisije. Nad njegovim ravnanjem sem zgrožen, kaj takšnega si v zgodovini delovanja Knovsa po mojem vedenju ni privoščil noben predsednik te pomembne nadzorne komisije," pa na to odgovarja Uranič.

Tako med drugim meni, da mora o primernosti Žakljevega vodenja komisije premisliti tudi NSi, ki ji poslanec pripada in ki ima v komisiji štiri člane, torej večino. "NSi tako sama sprejema sklepe in odločitve komisije," je še dodal Uranič.

Na Žakljeve današnje izjave se je odzvala tudi Sova:

"Sova je pri izvajanju vseh aktivnosti zoper prijeta pripadnika tuje obveščevalne službe ravnala zakonito, strokovno in predlagala aktivnosti v skladu z odredbo sodišča.

KNOVS-u so bila podana vsa pojasnila, skupaj z dokumentacijo, ki se niso spreminjala, kot jasno izhaja tudi iz obvestila agencije za javnost z dne 26. 10. 2023 (nujna seja KNOVS) in pričanja direktorja agencije pred preiskovalno komisijo 19. 3. 2024.

Prav tako je bil KNOVS seznanjem s podatki in dokumenti o ugledu agencije v mednarodni obveščevalni skupnosti, ki nikoli ni bil omajan, še več, agencija je s svojimi aktivnostmi še okrepila svoj ugled in zaupanje v svoje delo."

Žakelj o Golobu

Žakelj je navedel, da so sprejeli 25-stransko poročilo komisije, ki bo vključeno v letno poročilo Knovsa. Ob tem so sprejeli še sklep, ki poslancem DZ omogoča vpogled v sklepe in ugotovitve komisije. "Gre za 12 sklepov, ki so označeni s stopnjo zaupno, tako da vam jih ne morem konkretno komentirati," je dejal.

Po Žakljevih besedah so slednji sklepi povezani z aretacijo dveh ruskih vohunov.



Knovs je ugotovil neskladja med pojasnili Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), saj da je direktor Sove Joško Kadivnik prestavitev datuma hišne preiskave prvotno razlagal s tem, da je agencija ocenila, da bi se Rusija na to lahko odzvala s povračilnimi kibernetskimi napadi v času drugega kroga lokalnih volitev in referenduma.

Kasneje pa je Kadivnik kot razlog za prestavitev navajal predvsem operativno-taktične razloge. Knovs je zaradi razlik v teh navedbah sprejela sklep, da naj preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, sooči direktorja NPU in Sove. Iz izjav predsednika te komisije Aleša Rezarja (Svoboda) Žakelj razbira, da sta direktorja v sozvočju. "Tudi jaz lahko ugotovim, da sta se v pol leta sozvočila," je dejal.

Knovs je več neskladij ugotovil tudi med navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ter Kadivnika. Bistveno neujemanje je po njegovi oceni glede trditev, da je Golob domnevno vplival na prestavitev hišne preiskave oz. aretacije ruskih vohunov. Neskladne z navedbami direktorja Sove so tudi navedbe Lindava o tem, kdaj je ta bil obveščen o prestavitvi aretacije, je dodal Žakelj.

Žakelj ugotavlja, da je generalna policijska uprava (GPU) pokazala manjšo pripravljenost za sodelovanje, kot jo od nje pričakuje Knovs. Pisna gradiva o komunikaciji med policijo in Sovo so od GPU namreč zahtevali že v začetku decembra, na kar so sprva dobili odgovor, da komisija za to ni pristojna, ko pa so gradiva znova zahtevali s sklicevanjem na zakonodajo, pa jim je GPU posredovala dokument, ki je bil enak dokumentu, ki jim ga je posredovala Sova.

Na tretji poziv konec januarja jim je GPU pojasnil, da je zahtevana dokumentacija nastala v okviru predkazenskega postopka, ki ga je vodil NPU, zato naj se z zahtevkom obrnejo na tožilstvo. "Naša komisija ni pristojna za pridobivanje podatkov s strani sodišč," je dejal Žakelj. Zaradi pogostosti tovrstnih težav si želi, da bi imela stalna komisija Knovs podobna pooblastila kot začasne preiskovalne komisije DZ.

Komisija namreč ugotavlja, da po trditvah vodstva GPU o poteku preiskave in usklajevanju med Sovo in NPU ne obstaja "praktično nobena pisna dokumetacija", nad čemer Knovs po Žakljevih navedbah izraža presenečenje in zaskrbljenost.

Knovs "ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vplivanja predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb v primeru postopka aretacije ruskih vohunov," je poudaril Žakelj.

Dodal je, da so tekom celotnega postopka nanj, na komisijo in na poslanko NSi Vido Čadonič Špelič vršili pritisk. "Stalno so krožile neke informacije, da bomo kazensko ovadeni, kar zagotovo kaže na določene pritiske," je povedal.

Kot opozicijski poslanec pa je Žakelj dejal še, da pri soočenju izjav Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjano Bobnar z izjavami Kadivnika in direktorja NPU Darka Muženiča, bolj zaupa v izjave tistega, ki je za svoja načela pripravljen žrtvovati svoj položaj in ne v izjave tistega, ki za svoje pričanje v službi dobi nagrado. Kot opozicijskega poslanca ga ob tem žalosti, da se premier ni odzval na vabilo Knovsa, čeprav je trdil, da lahko s pričami in dokumenti pokaže, da ni vplival na zamik datuma aretacije oz. hišne preiskave.

"To zagotovo ne vpliva pozitivno na zaupanje v te službe in niti na zaupanje v premierja," je zaključil Žakelj.

Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, Aleš Rezar se je na Žakljeve ocene glede tega, komu bolj zaupa, odzval, da ima tisti, ki je na delovnem mestu, "absolutno bistveno več za izgubiti" kot pa nekdo, ki ni na delovnem mestu. Meni še, da opozicija medijski prostor izkorišča za politično obračunavanje, in pričakuje, da se bo to do evropskih volitev samo še stopnjevalo.