Državni svet je zahtevo za odreditev preiskave podal zaradi sumov, da so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve podjetja Gen-I, ki so vodile v finančno izčrpavanje družbe, zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali političen pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar in poslovanjem družbe Borzen. Sumijo tudi, da je prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda v kampanji za državnozborske volitve leta 2022, je v imenu predlagatelja dejal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen.
Poslanci opozicijskih SDS in NSI so izrazili podporo ustanovitvi komisije in so napovedali aktivno sodelovanje v njej. "Kaj skrivate? Česa se bojite?" je poslance Svobode izzval Žan Mahnič (SDS) in jim očital, da ustanovitev že tretje preiskovalne komisije, ki preiskuje SDS, zanje ni bila sporna, čeprav preiskovane osebe v času očitanih dejanj niso bile na javni funkciji, preiskuje pa se medije in podjetja, ki niso v državni lasti. V SDS takrat tudi niso očitali zlorabe instituta parlamentarne preiskave, je dodal.
Koalicija se na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ sklicuje le, ko ji to ustreza, je bil kritičen Mahnič in pri tem navedel mnenja te službe med drugim glede predlogov za referendum o uporabi konoplje in o prostovoljnem končanju življenja.
Poslanec SDS je povedal, da jih med drugim zanima, kje je končal denar, ki ga je Gen-I pod vodstvom sedaj premierja Roberta Goloba nakazoval v tujino podjetju Martina Berišaja, ta pa ga naj bi nato dvigoval v gotovini. "Kaj je javni interes, če ne odgovor na vprašanje, ali ste zlorabili bivše položaje za to, da ste financirali svojo politično kampanjo?" je vprašal Mahnič.
Komisija naj bi poleg financiranja predvolilne kampanje preiskala tudi okoliščine prevzema družbe Star Solar, katere ustanovitelj je Golob, ter njeno poslovanje, še posebej z družbo Borzen.
"Treba je preiskati postopek ustanovitve, financiranja in spremembe lastništva družbe Star Solar ter morebitne kršitve davčne zakonodaje in zakonodaje s področja integritete," je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi) in menila, da "smo priča poskusom prisilne solarizacije Slovenije, domnevno zaradi zasebnih interesov predsednika vlade". Star Solar je med prejemniki plačil Borzena v okviru podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.
Poslanka NSi je izpostavila, da premier še ni odgovarjal na vprašanja komisije DZ za nadzor javnih financ in komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.
"Preiskovalna komisija je torej orodje, da dobimo odgovore, in način, da ljudje izvedo resnico," je poudarila Čadonič Špelič.
DZ mora skladno z ustavo parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.
"Gre za politično zlorabo ustavnega inštituta parlamentarne preiskave po nareku stranke SDS, stranke, ki v dveh letih ni bila sposobna zbrati 30 podpisov za vložitev zahteve za parlamentarno preiskavo," je dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic in menil, da je namen politično obračunavanje s konkurenco, ki jo je premagala na volitvah.
Izpostavil je mnenji pravno-kadrovske službe državnega sveta in zakonodajno-pravne službe DZ, ki da sta med drugim ugotovili, da zahteva ne dosega kriterijev, ki jih postavljata ustava in zakon o parlamentarni preiskavi, da predmet in časovno obdobje preiskave nista jasna in da ni jasno, zakaj bi šlo za zadevo javnega pomena.
Sajovic je med drugim izpostavil, da bo nekdo preiskovan kot nosilec javne funkcije zaradi svojih ravnanj pred nastopom javne funkcije, poleg tega se bo preiskovalo financiranje nekega medija s strani podjetij v državni lasti, ki takrat, ko so imela z medijem pogodbo o poslovnem sodelovanju, niso bila v državni lasti.
V Svobodi so poudarjali, da je bil predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi vložen, da bi se v prihodnje preprečilo zlorabe instituta parlamentarne preiskave. Po predlogu, ki ga je vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, bi novela med drugim uvedla predhodni preizkus zahteve za preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ ugotovila, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti zahteve.
Poslanci SD in Levice v razpravi niso sodelovali, v predstavitvi stališč poslanskih skupin pa so med drugim menili, da gre za zlorabo parlamentarne preiskave in da bi morali sume kaznivih dejanj preiskovati organi pregona.
Soniboj Knežak (SD) dejal, da se v poslanski skupini ne nameravajo opredeljevati do očitkov v zahtevi niti ne obtoževati ali braniti konkretnih oseb, da pa bodo opozarjali na okvire parlamentarne preiskave in poskuse zlorab postopkov.
Matej Tašner Vatovec (Levica) je izrazil pričakovanje, da bo šlo pri preiskavi za obračunavanje med dvema političnima strankama. Menil je, da se postavlja vprašanje smiselnosti ureditve, da lahko državni svet od DZ zahteva preiskavo, in da bi bilo smiselno državni svet ukiniti.