Golob še vedno računa na zmago na naslednjih volitvah in dva mandata vlade

Golob je na začetku aprilske seje DZ odgovarjal na vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi). Ta je poudaril, da je vlada na polovici mandata, napovedane reforme pa so popolnoma zastale. Pri tem je omenil zdravstveno, davčno in pokojninsko reformo ter napovedani reformo pravosodja in pospešitev javne stanovanjske gradnje.

Namesto ukrepov za boljše življenje prebivalcev smo po poslančevih besedah dobili "kopico afer, strateških svetov in obljub", pri čemer je podpora vladi nizka ravno zaradi tega, ker se visokoleteče obljube ne izpolnjujejo.

To nezadovoljstvo se kaže tudi na ulici, vtis v javnosti pa je, da vlada nima vizije, kam želi Slovenija v naslednjih 10 letih, kaj je vizija družbenega in gospodarskega razvoja za naslednje generacije, je dejal Vrtovec.

Časovno okno za izvedbo reform se zapira, je opozoril poslanec, vlada pa ima le še leto in pol za njihovo izvedbo. Goloba je tako vprašal, kaj od obljubljenega na različnih področjih je bilo dejansko narejeno.

Družbena vizija trenutne vlade je, da živimo v odprti in demokratični družbi, v kateri veljajo načela pravne države, in da se ne vrnejo mračni časi izpred nekaj let, je Vrtovcu odgovoril Golob.

Glede gospodarske vizije pa je spomnil, da je v stiku z domačimi in tujimi vlagatelji v Sloveniji, od malih in srednjih podjetij do največjih multinacionalk. Vsi pospešeno vlagajo v Slovenijo in so v izjemnih investicijskih ciklih, je zatrdil premier ter omenil farmacevtsko, avtomobilsko in lesnopredelovalno industrijo, robotiko ter informacijsko in komunikacijsko panogo.

"To je najboljši pokazatelj zaupanja v stabilnost Slovenije in te vlade. Sicer ne bi izbirali Slovenije za lokacijo za svoje naložbe," je prepričan predsednik vlade.

Spomnil je na švicarskega farmacevtskega velikana Sandoz, ki da se je odločil, da večino svojih naložb za prihodnost usmeri v Slovenijo. Obsežne naložbe ob tem izvaja tudi nekdaj krovno Sandozovo podjetje Novartis. Švicarsko gospodarstvo ceni Slovenijo kot okolje za svoj razvoj in tega ne skriva, je ugotavljal Golob. Želel bi si, da bi se tudi doma kdaj znali ceniti enako.

Vizija je tako po Golobovih besedah spodbujati investicije, kjer se povečuje dodana vrednost na zaposlenega. In v vseh teh primerih je tako, je dodal.

Do 2030 oz. konca prihodnjega mandata - še vedno namreč računa na zmago Gibanja Svoboda na naslednjih volitvah in dva vladna mandata - pa bi si predsednik vlade želel, da gospodarstvo pridemo na povprečno 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. "A to se ne da storiti v nekaj mesecih ali nekaj letih," je dejal.

Redna aprilska seja DZ se je sicer začela z odločanjem o predlogu širitve dnevnega reda. Poslanska skupina SDS je namreč predlagala, da se nanj uvrsti tudi zahteva državnega sveta za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I, poslovnih odnosih podjetja Star Solar, ki je v Golobovi lasti, z državo in financiranju Gibanja Svoboda.

Zahtevo je državni svet sprejel marca, a je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič po vložitvi napovedala, da je v primeru, če bo zakonodajno-pravna služba ugotovila pomanjkljivosti, na dnevni red ne bo uvrstila in bo zahtevala njeno dopolnitev. Ker je omenjena služba ocenila, da je "opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva ter ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa", je dopolnitev zahtevala, a v državnem svetu nanjo niso pristali.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je danes opozorila, da so ustava in zakon o parlamentarni preiskavi, pa tudi poslovniške zahteve, jasne. DZ bi tako moral odrediti preiskavo in po potrebi njeno vsebino prilagoditi. Prva med poslanci bi medtem točko morala uvrstiti na to sejo, sicer bo DZ kršil ustavo.

S tem se je strinjal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki je obenem zatrdil, da se je nabralo zelo veliko obremenjujočih očitkov na račun premirja Goloba, ki pa da DZ ignorira in se pojasnilom izogiba. Preiskovalna komisija naj bi bila tako edini način, da se pride do ustreznih odgovorov.

Predlog širitve dnevnega reda ni bil sprejet.