Revija Reporter
Slovenija

Klakočar Zupančič zarobantila zaradi početja SDS in NSi

STA
5 1.333

17. apr. 2024 18:09 Osveženo: 18:11 / 17. 4. 2024

Deli na:

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je morala izredno sejo prekiniti zaradi nesklepčnosti, saj poslancem ni uspelo sprejeti dnevnega reda.

Sašo Švigelj

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ob opozorilih opozicije o obravnavi predlogov posvetovalnih referendumov na odboru DZ zavrača očitke o umiranju pravne države v DZ. Ta bi umrla, če bi sama posegala v odločitve matičnega odbora, je dejala za STA. Poslovnik razlaga predsedujoči, umik točke z dnevnega reda pa je v rokah predlagatelja, pravi.

Dogajanje na današnji izredni seji DZ so zaznamovali proceduralni zapleti. V SDS in NSi so namreč izrazili nestrinjanje z razliko v postopkih, po katerih sta bila na matičnih odborih obravnavana predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi in uporabi konoplje v medicinske namene ter predlog za posvetovalni referendum glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri prvem je koalicija na odboru z dopolnili bistveno spremenila predlagano referendumsko vprašanje, pri drugem pa predsednica odbora dopolnil ni dovolila.

Zato sta stranki želeli s postopkovnimi predlogi doseči umik ali preložitev glasovanja o predlogih. Seja je bila zato večkrat prekinjena, tudi zaradi nesklepčnosti. Ob 14. uri so vendarle potrdili dnevni red izredne seje DZ, SDS in NSi pa sta napovedali obstrukcijo ob obravnavi predlogov omenjenih posvetovalnih referendumov.

Vodja poslancev SDS Jelka Godec je ob tem danes ocenila tudi, da je v DZ umrla pravna država. Predsednica DZ Klakočar Zupančič vse očitke na račun DZ zavrača. "Pavšalno sklicevanje na to, da je umrla pravna država zato, ker pač nekomu politično nekaj ne ustreza, je neprimerno," pa je za STA ocenila prva med poslanci.

Poudarila je, da si predsednik DZ ne sme drzniti posegati v odločitve matičnega delovnega telesa. Po njenih besedah bi sicer veljalo pogledati tudi, kakšna je bila glede tega praksa v preteklih sklicih DZ, morda tudi v minulem. "Dejstvo pa je, da na matičnih delovnih telesih poslovnik razlaga predsedujoči, kot predsednica državnega zbora nimam pristojnosti posegati v razlago predsedujočega. Če je do tega prišlo, sta očitno predsedujoča na sejo matičnega delovnega telesa tako razlagala poslovnik," je poudarila.

Tudi umik točke z dnevnega reda seje DZ po besedah Klakočar Zupančič ni v njenih rokah. Predlagatelja lahko vpraša le, ali predlaga umik oz. preložitev točke. Kot je spomnila, lahko namreč skladno s poslovnikom DZ umik točke z dnevnega reda pride v poštev zgolj, če se s tem strinja predlagatelj, torej poslanska skupina, ki je uvrstitev na dnevni red predlagala.

Predsednik DZ je na zahtevo tudi dolžan v 15 dneh sklicati izredno sejo DZ in tudi sam ne določa vsebine, je opozorila. Slednjo namreč predlagatelj navede v zahtevi za sklic izredne seje.

DZ bo sicer danes odločal o predlogu treh posvetovalnih referendumov, ne pa še tudi o datumu njegove izvedbe. O tem, ali bi izvedba bila primerna sočasno z junijskimi evropskimi volitvami, o čemer razmišljajo v največji koalicijski stranki Svoboda, se predsednica DZ ne želi izrekati. "Nimam popolnoma nobene pristojnosti izrekati se o tem, kaj je bolj primerno, kaj manj. Poskrbeti moram samo za to, da so na plenarni seji državnega zbora, ki jo vodim, upoštevani vsi postopki, da se spoštuje poslovnik, kar sem danes tudi storila," je zatrdila.

Komisija za poslovnik pa lahko sprejme tudi razlago posameznega poslovniškega določila ali morda s svojim mnenjem zapolni morebitno praznino v poslovniku, ki se nato upošteva v prihodnjih primerih, je še dodala Klakočar Zupančič.