Slovenska matica, ki je dala pobudo za ustanovitev današnje SAZU in še pred tem ljubljanske univerze, te dni slavi 160-letnico obstoja. Kot nam je v intervjuju dejala njena tajnica in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc, je Matica mati osrednjih slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov. Sogovornica, v prejšnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, bi svojo izkušnjo v politiki ponovila. Bila je, in zdaj ni nič manj, razočarana, kako znajo nekateri kulturniki zlorabljati in izrabljati kulturo za polnjenje svojih žepov.

»Političnega obsojenca udbovci pripeljejo na zloglasni Goli otok. Tam svojega ječarja vpraša: 'Ali imate tukaj knjižnico?' Ta mu odgovori: 'Nimamo. Imamo pa avtorje!'« S tem črnim humorjem se začne nova knjiga Igorja Omerze Kocbek, Pahor, Jančar in Udba.

Miza v kavarni ni majhna, a je komaj dovolj velika za ducat romanov, ki jih položimo pred avtorja, ne pa tudi za knjige novel, dram, esejev ... Drago Jančar, po splošni strokovni sodbi najpomembnejši sodobni slovenski pisatelj, je svojemu mogočnemu opusu nedavno vendarle dodal še več let pričakovan roman Ob nastanku sveta, izdan pri založbi Beletrina in poln slikovitih spominov in divje domišljije, ljubezni in sovraštva, humorja in nasilja, odmevov vojne, ki se še ni končala, in slutnje tiste, ki že prihaja ... Pisatelj zadnja leta ni dal daljšega intervjuja, a ga je obljubil: »Ko bo nova knjiga!« In besedo je tudi tokrat držal. Pred kakimi tremi leti je zakrožil glas, da Drago Jančar piše avtobiografijo. Zvenelo je smiselno, življenjepisi so zdaj nadvse priljubljeni.

Na predvečer 74. rojstnega dne je pisatelj Drago Jančar, velikan slovenske, evropske in svetovne literature, v rodnem Mariboru, v prav posebnem vzdušju nabito polne Kazinske dvorane, predstavil svoj dvanajsti roman z naslovom Ob nastanku sveta (založba Beletrina).

V bruseljskem kulturnem središču Bozar bo drevi mogoče prisluhniti razmišljanjem dveh priznanih evropskih pisateljev, Slovenca Draga Jančarja in Belgijca Stefana Hertmansa, o moči preteklosti. Pogovor, ki sodi v niz dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU, bo vodila Staša Pavlović, sicer prevajalka Hertmansa.

V. d. direktorja Javne agencije za knjigo RS (Jak) Dimitrij Rupel je slab mesec pred knjižnim sejmom v Frankfurtu za Delo dejal, bo letošnja udeležba bolj ali manj klasična in konvencionalna. V letu 2023, ko bo Slovenija častna gostja sejma, pa bo treba dati pečat in velik del njegovih skrbi je, kot pravi, posvečen temu.

Na Univerzi v Mariboru so se včeraj z obeleženjem 46-letnice obstoja spominjali začetkov svojega delovanja ter s pogledom v prihodnost orisali strategijo delovanja do leta 2030. Podelili so nagrade in priznanja študentom in profesorjem, naslov častni doktor pa med drugim dodelili pisatelju Dragu Jančarju.

Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.

Na današnji dan, 13. aprila (1948), se je rodil pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar. »Čudežni pubec iz Maribora«, eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev, se uvršča v sam vrhu slovenskega literarnega panteona. Berliner Zeitung ga je označil za največjega živečega slovenskega pripovedovalca.

Pisatelj Drago Jančar je bil predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo. Predlagali so ga Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Slovenski center Pen in Slovenska akademija znanosti in umetnostni (SAZU) na vsakoletno pobudo Švedske akademije oziroma odbora, ki podeljuje nagrado.

Na univerzi Mozarteum v Salzburgu so dopoldne avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost podelili slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Jančar je izrazil veselje, da je žirija, ki so jo sestavljali vrhunski literarni strokovnjaki, nagradila njegovo delo. Kot je še povedal za STA, jih je očitno prepričal zlasti roman In ljubezen tudi.

Ob letošnji bližnji 30. podelitvi nagrade kresnik za roman leta so pri časopisni hiši Delo razglasili tudi najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Žirija je odločila, da priznanje podeli romanu To noč sem jo videl Draga Jančarja, danes poroča časnik.

Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF. Z romanom, ki v prevodu nosi naslov Wenn die Liebe ruht, je prehitel madžarsko pisateljico Terezio Mora, ki piše v nemščini in živi v Berlinu, ter mlado dunajsko avtorico Raphaelo Edelbauer.

Drago Jančar je letošnji prejemnik nagrade Stefan Mitrov Ljubiša, ki jo podeljuje festival Grad teatar iz Budve. Slovenski pisatelj, ki mu je v Črni gori izšel prevod romana To noč sem jo videl, je nastopil na Trgu pesnikov v Starem gradu mesta, poroča današnji Večer.

Kresnikov nagrajenec Drago Jančar nam v poletno branje ponuja Postaje, v katerih je na 350 straneh zbral popotne zapiske, premisleke in zgodbe s poudarjeno geografsko konotacijo.

Drago Jančar je za svoj enajsti roman In ljubezen tudi na Rožniku prejel nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman minulega leta. Kot je ob prejemu nagrade ponovil lavreat, je roman, ki prepleta zgodbe ljudi, ki jih je zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna, čakal, da ga napiše.