Drago Jančar, ki je prejšnji mesec dopolnil sedemdeset let, se uvršča v vrhu slovenskega literarnega panteona. Za njegov literarni opus velja, da je po kvaliteti uravnoteženo. Z nekaj odstopanja pri romanu Graditelj in še malo več pri romanu za zanj neznačilno aktualno (tudi tajkunsko) družbeno temo Maj, november (2014). Slovenski klasik se nima za tako ljubega slovenskim kritikom.

Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Trije kresniki za romane, Prešernova nagrada za opus in Herderjeva nagrada za književnost so le nekatera priznanja, ki spremljajo njegovo ustvarjanje. Navdihe črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Danes praznuje 70. rojstni dan.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Drago Jančar je v prostorih založbe Beletrina dopoldne predstavil svoj enajsti roman In ljubezen tudi. »Tako kot o prvi knjigi je tudi o tej težko govoriti. Pisatelj se teh težav ne more znebiti,« je dajal uvodoma in se obrnil k avtorici prvenca kratkih zgodb Razvezani Ani Schnabl. Ni je izdal pri založbi Modrijan, ki je v zadnjih letih izdala kar nekaj njegovih romanov in zanje dobro poskrbela.

Slovenski pisatelj Drago Jančar je letos med nominiranci za nagrado ruskega muzeja Leva Tolstoja.

Pred tridesetimi leti, 16. februarja 1987, je izšla znamenita 57. št. Nove revije z naslovom, ki je pri takratni oblasti zbudil nelagodje in srd: Prispevki za slovenski nacionalni program. Pobudo za reševanje »slovenskega nacionalnega vprašanja« je namreč prevzela intelektualna opozicija. Po mnenju Petra Jambreka je revija simbolno oznanila prihod »slovenske pomladi«.

Kje so razumniki na nazorsko-politični desni sredini oziroma pomladni strani, če uporabimo izraz, ki je v zatonu?