Miza v kavarni ni majhna, a je komaj dovolj velika za ducat romanov, ki jih položimo pred avtorja, ne pa tudi za knjige novel, dram, esejev ... Drago Jančar, po splošni strokovni sodbi najpomembnejši sodobni slovenski pisatelj, je svojemu mogočnemu opusu nedavno vendarle dodal še več let pričakovan roman Ob nastanku sveta, izdan pri založbi Beletrina in poln slikovitih spominov in divje domišljije, ljubezni in sovraštva, humorja in nasilja, odmevov vojne, ki se še ni končala, in slutnje tiste, ki že prihaja ... Pisatelj zadnja leta ni dal daljšega intervjuja, a ga je obljubil: »Ko bo nova knjiga!« In besedo je tudi tokrat držal. Pred kakimi tremi leti je zakrožil glas, da Drago Jančar piše avtobiografijo. Zvenelo je smiselno, življenjepisi so zdaj nadvse priljubljeni.
»Že od začetka sem vedel, da bo roman. Kdor ga bere kot avtobiografijo, je na napačni poti,« o svojem novem delu pravi Jančar.
Pisatelj razkrije, kaj v njegovem novem romanu vendarle je avtobiografskega.
Je bila tudi njegova družina tako razpeta med Zvezo borcev in Cerkev, kakor je družina v romanu.
Pove, kakšne stike je imel s starejšimi literarnimi kolegi: s Kosmačem, Pirjevcem, Kocbekom ...
Razkrije, zakaj je zavrnil ponujeno snemanje televizijske nadaljevanke po romanu To noč sem jo videl.
Zakaj je že po jugoslovanskih vojnah vedel, da najbrž ne bomo dolgo živeli v Evropi blagostanja, človekovih pravic, miru ...
Razloži, zakaj se ne oglaša ob pomembnih družbenih ali političnih dogodkih, čeprav mnogi od njega ti pričakujejo in si tudi želijo.
