Trideset let na vrhu SDS. Bo Janez Janša sestopil z vrha stranke v korist Anžeta Logarja ali bo še v četrto poskušal postati primer? O možnih političnih scenarijih se je urednik Reporterja Silvester Šurla pogovarjal s kolumnistom Dejanom Steinbuchom.

Ključno je vprašanje, kaj bo Logar storil s političnim kapitalom predsedniških volitev. Če bo ustanovil stranko, bi z njo lahko lovil volivce, ki jih preveč radikalna Janševa SDS ne more pridobiti

Peter Jambrek, rektor Nove univerze, ne verjame, da bo Anže Logar šel na svoje in stopil iz sence Janeza Janše

Bliža se konec pomladi, platforme Anžeta Logarja pa še vedno ni. Prav tako še ni odločitve, ali bo iz nje nastala stranka. V vsakem primeru ostaja zvest svojemu šefu Janezu Janši.

Pomlad 2026. Relativna zmagovalka parlamentarnih volitev je spet SDS. Novo koalicijo sestavlja predsednik najmočnejše stranke Anže Logar. »Novemu obrazu« slovenske desnice je uspel veliki met. Da je desnica ponovno prišla na oblast, gredo velike zasluge tudi Janezu Janši, ki se je po treh desetletjih umaknil z vrha SDS in tako omogočil svojemu nasledniku, da je stranko tako programsko kot kadrovsko prevetril in jo pomaknil nazaj proti desni sredini.

V minulih dneh so mediji z vseh strani pretresli vlado Roberta Goloba in vladajočo stranko Gibanje Svoboda. Kaj medtem snuje alternativa na desnici? Na katere stebre lahko računa – in jih gradi? Kaj lahko Janez Janša potegne iz svoje orožarne?

Po parlamentarnih hodnikih se govori, da se je najmlajši poslanec SDS Andrej Hoivik pripravljen pridružiti Anžetu Logarju v njegovih načrtih. Ne glede na to, kaj bo Logar storil, naj bi mu bil pripravljen stati ob strani.

V drugem krogu poraženi predsedniški kandidat potrpežljivo in počasi gradi podobo bolj sprejemljive desne alternative eksperimentiranju in improviziranja na levi sredini.

Nekdanji premier in zunanji minister je prijeten sogovornik. Uglajen. Podobno kot nekdanji predsednik Borut Pahor. V marsičem sta drugačna od nekaterih naših drugih politikov na izpostavljenih mestih. Sam o vrnitvi v politiko ne razmišlja. V intervjuju je podal svoj notranji pogled na obe vladi, v katerih je sodeloval. Kot zunanji opazovalec pa je ocenil tudi obe naslednji.

Urednik Reporterja Silvester Šurla in urednik portala Necenzurirano Primož Cirman v novi epizodi Reporter podcasta razpravljata o političnem kapitalu, načrtih in zvestobi nesojenega predsednika države Anžeta Logarja.

Anžetu Logarju se očitno ne mudi. Minili so že štirje meseci, odkar je po porazu v drugem krogu volitev za predsednika republike javnosti sporočil, da »smo danes na začetku nečesa velikega« in da »ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo«. Nič se še ni zgodilo in najbrž se nekaj časa še ne bo. Logar se redkokdaj oglasi, pove svoje mnenje tako v državnem zboru kot v medijih. Bolj kot je tiho, več špekulacij se napleta, kako bo unovčil svoj politični kapital. Konec januarja je sporočil le, da bo do poletja oblikoval nekakšno platformo sodelovanja z najširšim mogočim spektrom sogovornikov, kjer naj bi razpravljali o ključnih temah razvojne narave.

Poslanec SDS, predsednik sveta stranke in nekdanji »neodvisni« predsedniški kandidat Anže Logar je na anketah še vedno najbolj priljubljen slovenski politik, toda njegov politični kapital kopni kot sneg. To so ugotovili tudi v analizi NSI, ki so jo predstavili na seji sveta stranke.

Anže Logar je poslanec, politik predsednika sveta SDS. A zanima ga vse kaj drugega.

Pavel Rupar se je razglasil za Glas upokojencev. Glede na enaka merila, ki jih pričakuje nekdanji Ruparjev predsednik stranke, bi to lahko in moral storiti le na volitvah in po njih, če bi bil na njih uspešen. Ne le minute, Ruparju je oblast na RTV Slovenija omogočila neposredni prenos protestnega shoda.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v intervjuju za Reporter očitala trenutno najbolj popularnemu slovenskemu politiku, poslancu SDS Anžetu Logarju, da je med manj aktivnimi poslanci. Preverili smo, kaj so o njegovem delu ugotovili v Parlametru, ki ga ureja institut Danes je nov dan.

Se danes še kdo spomni Zdravka Počivalška? Najprej ministra za gospodarstvo v vladi Mira Cerarja, ki je bil na isti funkciji tudi pri Marjanu Šarcu in v tretji vladi Janeza Janše. Pred vstopom v politiko je Počivalšek veljal za uspešnega direktorja Term Olimia, v domačih krajih na Kozjanskem je bil znan po vzdevku »bademeister«.

Predsednik SDS si želi »okrepitve slovenskih demokratičnih, domoljubnih, protibirokratskih, proti centralističnih ljudskih sil«. Začelo se je – prvi naj bi bil Franc Kangler s svojo stranko – »konsolidiranje« desnice, še ena od etap Janeza Janša pri graditvi in utrjevanju položaja hegemona, četudi ga je na volitvah povsem potolkla nova stranka Gibanje Svoboda.

Janez Janša za oblikovanje svoje četrte vlade potrebuje ne le dovolj glasov za relativno zmago, ampak tudi večino v državnem zboru. Potrebuje torej stranke, ki so pripravljene iti v koalicijo z njim, a težava je, da aktualna slovenska desnica nima potenciala priti do večine.

Lahko Janez Janša še v četrto postane predsednik vlade? Vprašanje, ki se zastavlja mnogim ob zadnjih turbulencah v državi, ko je na plano udarilo nezadovoljstvo različnih družbenih skupin: zdravnikov, šolnikov, poklicnih gasilcev, upokojencev …

»Če bo imel Logar stranko, jo bo imel zato, da bo Logar premier,« je tvitnil Žiga Turk na naš članek Skrivni načrt za četrto Janševo vlado: Anže Logar lahko s svojo stranko Janeza Janšo vnovič vrne na premierski stolček.