Župan Žirovnice in državni svetnik Leopold Pogačar nam je potrdil, da je pred dvema tednoma izstopil iz stranke Demokrati Anžeta Logarja, saj po koncu mandata odhaja iz politike.

Razvoj države ne more temeljiti na izkazovanju lojalnosti tej ali oni politični osebnosti in tudi ne na nenehni politiki proti, je prepričan pravnik dr. Matej Avbelj. Kot član ožje ekipe Platforme sodelovanja 5. junija prireja tribuno, na kateri bodo razpravljali o tem, kako najprej ohraniti in nato okrepiti evropski duh in naš evropski način življenja. »V Sloveniji je ta razprava povsem izvotljena, še več, zdi se, da aktualna politika, tako pozicijska kot opozicijska, te debate niti ne namerava sprožiti in v njej resneje sodelovati,« pravi Avbelj. Vprašali smo ga, kako gleda na Anžeta Logarja, ki naj bi z referendumom in interpeliranjem ministrice Aste Vrečko razkril Demokrate kot Janševe oprode.

Na današnjem kongresu bo Janez Janša že desetič izvoljen za predsednika SDS. Pravzaprav so ga že pred tem izvolili člani na neposrednem glasovanju na sedežih občinskih odborov, na kongresu so le prešteli glasove in razglasili zmagovalca, ki je bil tudi edini kandidat za ta položaj.

Zaradi referendumskega izida je lahko še najbolj zadovoljen Vladimir Prebilič, saj se mu, prosto po Matjažu Hanu, zdaj pa res odpira široka avtocesta na domačem političnem prizorišču.

Samo Uhan, sociolog in profesor na FDV, o pravem uspehu referenduma o dodatkih k pokojninam za umetnike

Aktivni člani SDS so na neposrednih volitvah že izvolili predsednika Janeza Janšo, rezultati glasovanja pa bodo objavljeni na kongresu 24. maja v Ormožu.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal nekaj velikega. Naslednje leto je ustanovil Platformo Sodelovanja, lani je napovedal, da se bo potegoval za vodenje SDS, na koncu pa je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentiral zunanjo politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister – to je le nekaj iztočnic za pogovor z Anžetom Logarjem, predsednikom stranke Demokrati, s katerim je v novi epizodi Reporter podkasta spregovoril novinar Igor Kršinar.

Z »vladavino« SBC prihaja slovenska verzija plutokracije, v kateri ima manjša skupina zelo bogatih ljudi posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko.

SDS je na upravno sodišče vložila tožbo zoper ministrstvo za notranje zadeve in njegovo odločitev, da stranko Demokrati, ki jo vodi Anže Logar, vpiše v register političnih strank, poroča Delo. Predlagajo, naj upravno sodišče ime Demokrati izbriše iz registra in prepove delovanje pod tem imenom. Logarju se tožba zdi neutemeljena.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič z dopisom obvestil, da sprejmejo ponujena mesta NSi v delovnih telesih DZ. V Knovsu bo tako mesto zasedel Tine Novak, v komisiji DZ za nadzor javnih financ pa Eva Irgl. Ob tem ostalim poslanskim skupinam očita, da so prelomile dogovor.

Marinko Banjac, politolog, o Anžetu Logarju, razpetem med svojimi ambicijami in preteklostjo, ki ji ne more uiti

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Poslanka Demokratov Eva Irgl je nekatere sledilce razkurila s fotografijo, na kateri pozira s šefom Anžetom Logarjem, poslancem SD Damijanom Zrimom in poslancem SDS Francijem Breznikom.

»Jaz sem svetovalec za nacionalno varnost, nisem svetovalec za varnost vlade,« je v TV-Odmevih Tanji Starič »zabrusil« Vojko Volk in dodal, da je nacionalna varnost stvar celotnega naroda, ni ne leva ne desna.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Največja opozicijska stranka bo imela kongres 24. maja 2025 v Ormožu, postopki evidentiranja kandidatov za vse funkcije pa so stekli 10. marca. Do 30. aprila morajo predlagati kandidata za predsednika stranke, za vse ostale funkcije pa do 15. maja 2025.

Najvišjo podporo med strankami ohranja SDS z 21,1 odstotka, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s februarjem je izgubila dve odstotni točki in pol. Prvič pa so na lestvico uvrstili Demokrate Anžeta Logarja, ki so pristali na 4. mestu s 4,8-odstotno podporo. Pred njim sta še Svoboda s 15,7 odstotka podpore in SD s 6,2 odstotka podpore.

Evropski voditelji so po ameriških volitvah očitno postali referenti, uradniki D. Trumpa, on odloča, oni se malo »zmrdujejo«, sestankujejo, na koncu pa je bolj kot ne tako, kot hoče ameriški predsednik, kaže, da ima tudi ruski predsednik V. Putin več besede od njih. O Evropi, o Ukrajini se pogovarjata kar sama, morda bodo kakšno besedo, a bolj za videz, lahko rekli še v Bruslju in ukrajinski predsednik V. Zelenski. In višje carine za Kitajsko, potem za Kanado, zdaj za Evropo. Včeraj Zelenski diktator, zdaj spoštovan. Vsak dan nekaj novega.