Anže Logar igra Zdravka Počivalška, da Janša še v četrto postane mandatar
Anže Logar še naprej v svojih javnih nastopih skrbno pazi, da se ne zaplete v konflikt z Janezom Janšo. Slednji zaradi Logarja res lahko mirno spi.
Janez Janša zaradi Anžeta Logarja mirno spi. Če mu bo uspelo vložiti kandidaturo za 88 poslanskih mest, bo SDS odškrnil kakšen odstotek. Tako nekdanji politik SDS Miha Brejc v tokratnem Reporterjevem intervjuju. Tast Gregorja Viranta med Demokrati in Državljansko listo ne vidi nobene podobnosti in je do Logarja kritičen že od ustanovitve Platforme sodelovanja: »Doslej ni nastopil z nobeno udarno idejo ali pomembnim programskim projektom, ne poznamo njegovih stališč o aktualnih problemih Slovenije, skratka, iz nekaj velikega, kar je napovedal, je zazdaj zraslo bore malo. Njegova stranka ostaja na ravni platforme, ki je debatni klub in nič več.«
Boljšo analizo dosedanje politične avanture Anžeta Logarja bi težko napisali. Predsednik Demokratov še naprej igra vlogo kandidata za predsednika republike: veliko govori, obrača besede in stavke, pove pa bore malo, saj se do mnogih aktualnih zadev ne želi jasno opredeliti. Njegov največji politični dosežek je nedavni prestop poslanca Gibanja Svoboda, za katerega pred tem širša slovenska javnost sploh ni vedela. Tine Novak iz Prekmurja ni bil ravno aktiven parlamentarec. S prestopom na »drugo stran«, kar je bilo do zadnjega skrivnost, za poslanske kolege v največji koalicijski stranki pa tudi veliko presenečenje, so mu v Gibanju Svoboda takoj prilepili oznako »izdajalec«. Tine Novak se je tako postavil ob bok še enemu poslancu iz Prekmurja Cirilu Pucku, ki je že leta 1997 odigral vlogo »Juda Iškarjota«, ko je prestopil iz SKD v LDS in tako prispeval odločilni poslanski glas k vnovični izvolitvi Janeza Drnovška za mandatarja.
S prestopom Novaka k Demokratom, bodo slednji vendarle lahko oblikovali poslansko skupino in dobili status parlamentarne stranke, kar jim bo omogočilo boljšo pozicijo na televizijskih soočenjih pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo, kot kaže trenutna politična situacija, redne spomladi prihodnje leto. To dobro ve tudi Logar, ki po ustanovitvi stranke po Sloveniji počasi gradi svojo terensko mrežo. Da se jim nikamor pretirano ne mudi, kaže tudi nedavna izvolitev Eve Irgl za podpredsednico Demokratov na seji sveta stranke konec januarja več kot dva meseca po ustanovnem kongresu stranke v Mariboru, ki je bil precejšnje razočaranje tako po kadrovski kot vsebinski plati. Logar je minuli teden sicer obiskal sedež Čebelarske zveze Slovenije, ta ponedeljek in torek pa so se podali na teren v Maribor in Kranj. Na tekoči račun društva Platforma sodelovanja pa še naprej lepo pritekajo donacije, ki jih je bilo že leta 2023 za več kot 22 tisoč evrov. Ni skrivnost, da so v Logarja nekateri kapitalsko močni podjetniki, ki se zaradi nekaj že sprejetih ukrepov in napovedanih reform s strani Golobove vlade čutijo ogrožene, pripravljeni izdatno investirati.
Logar še naprej v svojih javnih nastopih skrbno pazi, da se ne zaplete v konflikt z Janezom Janšo. Slednji zaradi Logarja res lahko mirno spi. Morda pa celo sanja, kako po volitvah sklepata koalicijo in so Demokrati z nekaj dobljenimi odstotki jeziček na tehtnici, da še v četrto postane mandatar. Kar so zagotovo mokre politične sanje Janeza Janše, ki se je zadnje tedne, ko slovensko notranjo politiko pretresata aferi Spirit in Jankovićeva podpora Vučiću, politično preračunljivo potuhnil. SDS ne rožlja z interpelacijo proti gospodarskemu ministru Matjažu Hanu in tudi pri škandalu, ki ga je zakuhal ljubljanski župan, so nenavadno tiho. Janša očitno še ni opustil možnosti za oblikovanje velike koalicije, čemur nekdanji predsednik republike in partije Milan Kučan ostro nasprotuje. Da je Janša tiho pri Aleksandru Vučiću, je glede na njune vzajemne politične rabote v času Janševe tretje vlade še nekako razumljivo, a da bi še vedno upal in verjel, da se lahko zgodi »misija nemogoče«, da bi Matjaž Han popeljal SD v koalicijo z SDS, to pa že meji na znanstveno fantastiko. Na filmski žanr, ki ga predsednik SDS obožuje.
Na začetku omenjeni Miha Brejc je v intervjuju, ki ga lahko preberete v nadaljevanju revije, dokaj politično realno ocenil tudi vlado Roberta Goloba. Ne glede na vse kritike, ker je velika razlika med napovedanim in uresničenim, pa je po Brejčevem mnenju treba priznati, da se je ta vlada lotila težavnih reform, za katere nobena prejšnja vlada ni imela poguma: »Nikakor se ne morem spomniti, da bi se Pahor, Janša, Cerar ali Šarec lotili zdravstvene ali kakšne druge reforme.«
Bi morda reformnega preboja bil sposoben zadnji »veliki up« slovenske politike Anže Logar, ki ne skriva velikih političnih ambicij, čeprav glede na zadnje javnomnenjske poizvedbe povsem nerealnih, da bi po naslednjih volitvah postal kandidat za mandatarja? Težko, sodeč po programu Demokratov, ki je poln praznih floskul o sodelovanju in tako ena velika vsebinska revščina.