V. Volk, zdaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade R. Goloba, me vedno znova navduši, je eden redkih, ki me v več kot treh desetletjih ni nikoli razočaral. Tokrat pa se je prav jezil na novinarje, ki so hoteli iz njega »izvleči«, koliko bo od treh in pol odstotka BDP za obrambo treba nameniti za orožje. Od dveh in pol milijarde evrov?  Dobro nas je D. Trump »sprovociral«. In upam, da bodo evropski politiki, in tudi slovenski oblastniki znali ta sredstva vložiti v varnost in ne le v orožje; za zdaj sicer trdijo, da je varnost, odpornost države mnogo več kot le orožje. Res, če bi se osredinili le na orožje, bi obubožali.

Ni čisto iz trte izvito, kar nekateri, tudi obramboslovni strokovnjaki zatrjujejo, da so takšne zahteve po vlaganju v oborožitev Trumpov načrt, kako Evropo spraviti na kolena (gospodarsko, socialno …). Za socialno varnost v Sloveniji za zdaj gotovo ni skrbi, saj smo ena najbolj socialnih držav v Evropi. Je pa res, ko se na nekaj navadite, je težko, če dobite manj. Premier Golob je »obljubil«, da tako visok vložek v obrambo ne bo vplival na naše življenje, nič slabše nam ne bo. Do volitev, še eno leto je do njih, obrambne okrepitve ne bomo čutili, čutili pa bomo Golobove ukrepe, v vsakem primeru bomo imeli manj, saj bodo dajatve večje.

Res pa je, da se  Golob vedno bolj uči, do konca mandata mu bo morda jasno skorajda vse. V primerjavi z nekdanjim predsednikom vlade Mirom Cerarjem je precej bolj »zagrizen«, zaletav in nepopustljiv. Vedno bolj se mi zdi, da je sam sebe prepričal, da se od prvega mandata ne bo poslovil povsem brez vsaj delno izpolnjenih obljub. Grizel bo in grizel. In nas bo na vsak način hotel prepričati, kot je tik pred začetkom mandata dejal, da je Steve Jobs na svojem področju in bo skušal pregnati vse morebitne nove obraze.

Kučan je v Delovem podkastu nakazal, da je konec novih obrazov, da Vladimir Prebilič, zdaj evropski poslanec, ki ga marsikdo ponuja kot obraz prihodnjih volitev, ni novi obraz, saj je že dolgo v politiki (bil je župan Kočevja). Bivši predsednik je kar dolgo potreboval, da je spoznal, da novi obrazi niso najboljša rešitev, praviloma pol mandata odkrivajo toplo vodo in se učijo politiko, res pa je, da so »odganjali« J. Janšo … A kdor je gledal samo to, je slabo delal  za državo.

In res je tudi, da je Golob odvisen od uspešnosti svojih reform, ki bodo učinkovale prav okoli volitev.  Lahko bodo vse skupaj poslabšale.

In res je tudi, da je Golob odvisen od uspešnosti svojih reform, ki bodo učinkovale prav okoli volitev.  Lahko bodo vse skupaj poslabšale. In bolj se bodo volitve bližale, bolj »poslušen« bo postal tudi Golob. Celo bivšega predsednika Kučana bo morda kdaj poslušal. Četudi je koristno, da »nas« selekcionirano posluša. Ni vse zlato, kar rečemo in svetujemo. A vendarle – od vseh levih strank bi Golob kljub svojim pogostim stranpotem na volitvah ta trenutek dobil še vedno največ. In če bo kaj bolje, kot je, sploh na področju zdravstva, bo dobil 15, 20 poslanskih mest. Skratka, Prebilič, če se loti domače politike, ne vem, ali lahko prehiti Goloba. Skoraj zagotovo ne.

Marko Lotrič (na čelu nove stranke Fokus) pa si je najbrž zaprl pot v parlament, saj se je leto dni pred volitvami začel boriti za svojo plačo. Po novem bo vrh politike v 67 plačnem razredu, on kot predsednik državnega sveta pa »samo« v 65! Formalnopravno, glede na izenačitev najvišjih funkcij, bi morda lahko imel prav, a odgovornost, ki jo ima  v primerjavi s predsednikom vlade in navsezadnje tudi predsednico parlamenta, je gotovo bistveno manjša. Toda ko se politiki začnejo boriti za svoje višje plače, v očeh volivcev padejo na dno.

Zdi se, da ima zagotovljen odstotek (eden gor ali dol) edino J. Janša. Vse drugo je bolj kot ne v zraku. Levica se potaplja, SD si malo opomore, pa je že nova afera. Le kaj bo po litijski in Spiritu? Tudi M. Tonin ima veliko problemov. Da bo Janša težko na vrhu vlade, ima prav. Protijanševski naboj je sicer splahnel, a če bi se Janša povzpel na vrh oblasti, bi leva srenja spet začela svoje protestne pohode in še kakšne bitke.

Tonin bi NSI rad okrepil – predvsem z SLS, a ni rečeno, da bodo za. Tina Bregant, prej Povežimo Slovenijo, bo kandidirala za predsednico SLS – kandidira in se nikomur ne misli umikati. Povezati želi vse v SLS in širše, ki so pripravljeni delati za ponovni vzpon stranke in svetlo prihodnost Slovenije. Lepo. SLS ima dolgo zgodovino, nekoč je skrbela za nekakšno politično – bolj sredinsko ravnovesje predvsem v bolj levo usmerjenih koalicijah. A se že kar dolgo zmeraj bolj izgublja … S Petrom Gregorčičem je SLS zamudila priložnost, ker ga je odrinila, in tudi on jo je, ko ni znal in zmogel dovolj modro uporabiti številnih glasov, ki jih je dobil na evropskih volitvah. Z glavo skozi zid …, in strankinim veljakom je močno prizadel njihov »ego«. Če mislijo, da bodo sami, brez povezav, npr. z NSI, prišli v parlament, se pa, po mojem, motijo.

Anže Logar? S čim lahko izboljša svoj »rating«  – med tri in pet odstotki je zdaj? Z dejanji? Težko, saj ni na oblasti. Z retoriko, z leporečjem? Pravijo, da s tem lahko pridobi kakšen odstotek, sploh takrat, ko se bodo drugi med sabo javno prepirali in bo (če bo) ostal miren in razsoden, predvsem pa s kvalitetnimi in razpoznavnimi kadri.

Tako bi ta trenutek lahko rekli –  premier Golob, morda vam uspe. Kdo od Slovencev si tega ne bi želel! Za nas gre! Tudi za vas! Trezno glavo, malo več modrosti in  čim manj napovedovanj in obljub! In čim več »volkov« okoli sebe.