Dejan Steinbuch
Križev pot Anžeta Logarja: zakaj Demokrati bolj ogrožajo NSI kot SDS
Na prvi pogled – in brez podrobnejšega pogleda v zgodovino slovenskega parlamentarizma in ureditve pravnega položaja poslanskih skupin – se zdi, da je Anžetu Logarju vseeno uspelo nekaj velikega: povezal je svobodnjake in SDS v ugotovitvi, da je ideja o novi poslanski skupini, ki bi zastopala stranko Demokrati, ta hip neuresničljiva in nemogoča.
Sašo Švigelj
Slabo novico je sporočila kar predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič: poslanske skupine, ki bi se imenovala Demokrati, »ne bo dovolila«. Je njena odločitev, ki jo je sporočila nekoliko čustveno, dejansko pravilna, ali pa jo lahko Logarjevi zaobidejo ali ji celo oprekajo po sodni poti?
Kljub morebitnim dvomom in pomislekom, ki si jih je predsednica državnega zbora prislužila v preteklosti – nazadnje kot predlagateljica t. i. lex Jaklič, ki deluje kot osebno maščevanje konservativnemu ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, ima tokrat v vsebinskem smislu bržkone prav. Kajti če bi Anžetu Logarju in Evi Irgl (oba bivša poslanca SDS) in Tinetu Novaku (bivši poslanec Gibanja Svoboda) dovolili, da novo poslansko skupino poimenujejo Demokrati, bi to pomenilo neposredno kršitev 2. odstavka 31. člena poslovnika državnega zbora, včasih imenovanega tudi »mala ustava«.
Ključne besede