Revija Reporter
Slovenija

Staričeva: Od poslancev DeSUS je odvisno, ali bo prišlo do nove konstruktivne nezaupnice Janši

STA
963

15. jul. 2021 7:20 Osveženo: 7:22 / 15. 7. 2021

Deli na:

Janez Janša v državnem zboru

DZ/Matej Grah

Četrtkovo glasovanje o demografskem skladu bo eden od dejavnikov, ki bi lahko odgovoril na vprašanje, ali so se razmerja v DZ kakorkoli spremenila. Po oceni komentatorke Tanje Starič bo glasovanje dalo jasen signal, ali koalicija še uživa podporo v DZ. Komentator Rok Čakš pa dodaja, da bo opozicija naredila vse, da prepreči njegov sprejem.

Kot je za STA še dodala dolgoletna novinarka, urednica in voditeljica Televizije Slovenija Staričeva, zlasti v opozicijskih vrstah čakajo na odločitev poslancev stranke DeSUS pri glasovanju o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. V primeru, da predloga ne bodo podprli, je po njenem mnenju glasovanje o konstruktivni nezaupnici bolj verjetno, prav tako bi bilo v tem primeru "za vlado veliko vprašanje, kaj bi v naslednjem letu sploh še lahko naredila".

Kot pomembno je glasovanje o demografskem skladu označil tudi urednik portala Domovina in politični analitik Čakš in dodal, da gre za "bitko vseh bitk", saj gre v ozadju za to, kdo bo imel nadzor nad državnim premoženjem. "Tukaj bodo nedvomno strani leve opozicije, ki je nekakšen podaljšek nekih struktur iz ozadja, naredile vse, da se prepreči, da bi bilo to sprejeto," je dodal.

Ne le demografski sklad, na vladni mizi je še nekaj projektov, ki bi jih morala spraviti čez DZ, opozicija pa ima v obstoječem razmerju moči na voljo kar nekaj manevrov, s katerimi bi projekte lahko blokirala. Čakš je sicer ob tem še ocenil, da v trenutni negotovi politični situaciji zagotovo obstaja možnost tudi konstruktivne nezaupnice ali vezave zaupnice s strani premierja na katerega od zakonov. A se mu zdi predvsem konstruktivna nezaupnica s političnega vidika nespametna poteza, saj splošno vzdušje v državi, predvsem v povezavi s širjenjem novega koronavirusa, "ni naklonjeno politični oblasti, ne glede na to, kdo bi to bil". Tako prej računa "na manevre, ki bi šli v smer predčasnih volitev".

Tudi Staričeva je izpostavila, da napovedovanje novega epidemičnega vala zagotovo daje ton političnim odločitvam. Predvsem gre pri tem po njeni oceni za razmislek za opozicijo, saj bi lahko hipotetično ob menjavi oblasti vlado prevzela ob vrhuncu novega vala in zapiranja države.

Še ena spremenljivka je bližina rednih parlamentarnih volitev, je dodala. "Te ponavadi sprožijo premike v strankah, ki podpirajo vlado. Skratka razmislek koalicijskih partneric, kaj bo z njimi na volitvah. In v mesecih pred volitvami se velikokrat zgodi, da stranke odrečejo podporo vladi zato, da se okrepijo na nastopu na volitvah. V tem primeru od koalicijskih strank tega ni pričakovati, lahko pa pride do premikov pri podpornicah, zlasti v DeSUS," je razmišljala Staričeva.

Dodatno sta oba komentatorja kot dejavnik, ki bo vodil stranke pri njihovih nadaljnjih potezah, izpostavila oceno, kako se odzvati na rezultate nedeljskega referenduma, na katerem so volivci odločno zavrnili novelo zakona o vodi.

Staričeva meni, da je tak rezultat "dejansko signal za koalicijske in opozicijske stranke, da se je v volilnem telesu nekaj zgodilo in da je nezadovoljstvo z vlado zelo pomembno".

Tudi Čakš izpostavlja, da se je na referendumu aktivirala neka masa doslej pasiviziranih volivcev, kar je privlačno tako za obstoječe stranke kot za tiste, ki še vidijo svojo priložnost, da nagovorijo te ljudi in si z nekim spoštljivim rezultatom priborijo besedo v parlamentu. Glede na trenutno stanje duha, epidemično utrujenost in podobno, pa pri tem ocenjuje, da bi imele na morebitnih predčasnih volitvah trenutno veliko možnosti stranke, ki so proti vladi. Kot je še ocenil, se sicer obstoječim strankam leve politične opcije na volitve lahko mudi tudi zato, da morebitne alternativne stranke ne bi imele časa, da se pripravijo na volitve.

Hkrati pa opozarja, da volilna logika ni enaka referendumski in da tudi udeležba na volitvah ne bi odražala omenjene aktivacije volilnega telesa. Naboj civilne družbe, ki smo mu bili priča na nedeljskem referendumu, bo padel takoj, ko bo na obzorju okrevanje po pandemiji, meni Čakš. "To pa gre seveda na roko obstoječi oblasti," je dodal.

Tudi Staričeva meni, da "ta hip nobena, niti opozicijska stranka, ne more zajeti vsega potenciala, ki ga je ta referendum pokazal", je dejala. Bodo pa verjetno opozicijske stranke poskušale na tak ali drugačen način zajeti oziroma izkoristiti izraženo nezadovoljstvo z vlado, pri čemer Staričeva ocenjuje, da je čedalje manjša verjetnost, da bi ga lahko zajela nova stranka. "Mislim, da bodo morale obstoječe stranke na nek način doseči nek dogovor in je to njihova odgovornost," je ocenila. Dodala je še, da takšne politične situacije še nismo imeli.

Ko gre za pričakovanja političnega dogajanja do konca leta, Čakš pravi, da bi "neka pametna opozicijska politika stvari držala v obstoječi situaciji, če ne more pripeljati do predčasnih volitev. Pametna vladna politika pa bi skušala narediti vse, da najprej poenoti politiko, vsaj v kontekstu boja proti covidu-19".