Haček: Manjšinska poslanca sta potisnjena v "neko čudno vlogo", ko sta pod pritiskom tako z leve kot z desne

Včeraj namreč poslancem ob glasovanju 42:42 ni uspelo izglasovati dnevnega reda redne seje DZ, kar se je zgodilo prvič v zgodovini obstoja DZ. Razmerja, ki jo tvorijo vladne stranke skupaj z zunajkoalicijskimi podpornicami na eni ter opozicijske stranke na drugi strani, tako otežujejo predvidljivost dogajanja v DZ.

Opozicija po oceni Hačka seže nekje do 43 glasov, koalicija pa do največ 47 glasov, pri čemer pa ti glasovi niti slučajno niso samoumevni. Delo DZ je oteženo zlasti v primerih, ko je na eni ali drugi strani odsotnih preveč poslancev.

DZ je tako v precej težkem položaju, kar se tiče zakonodajnega dela, in če bi ta trajal še vse do naslednjih volitev čez približno leto dni, bi to "precej zavrlo dinamiko sprejemanja vsebinskih rešitev, ki si jih je ta koalicija zadala", je v pogovoru za STA povedal Haček, redni profesor na katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Takšen položaj po njegovih besedah "mnogo večjo moč, kot bi jim pripadala po proporcionalnem razdelilniku", prinaša zunajkoalicijskim poslanskim skupinam oz. strankam, ki vladne projekte podpirajo, v tem primeru DeSUS in SNS. "To moč lahko zlahka pretvoriš v določene javnopolitične izplene," je pojasnil.

Motiv omenjenih strank za podpiranje vlade pa je gotovo tudi v tem, da si ne želijo na predčasne volitve, ker se jim tam obeta razmeroma slab rezultat, poleg tega so predčasne volitve za manjše stranke tudi ogromen strošek. "Temu se ponavadi hočejo stranke, zlasti majhne, izogniti," je pojasnil. V naslednjem letu se sicer obeta troje volitev, ob parlamentarnih še lokalne in predsedniške, kar bi marsikateri stranki predstavljalo velik problem.

Poleg tega nekateri poslanci niti osebno niso zainteresirani predčasno končati mandat. "Ni pa to nič novega v slovenski parlamentarni zgodovini. Takšne poslanke in poslance smo imeli vseskozi," je dejal in spomnil na leto 2000, ko sta poslanki Polonca Dobrajc in Eda Okretič Salmič, tedaj celo v tretjem glasovanju omogočili izvolitev Andreja Bajuka za predsednika vlade. "Pa je bilo samo šest mesecev do volitev. Torej je bil relativno majhen izplen dodatnih poslanskih plač," je pripomnil Haček.

Kot je dodal, bi osebno prestope med poslanskimi skupinami onemogočil, a se zaveda, da bi bilo to skoraj nemogoče izvesti, saj ima poslanec po ustavi svoboden, reprezentativen mandat. Je pa ob tem Haček opozoril, da bi bilo takšnih prestopov gotovo manj, če bi DZ sprejel nekoliko resnejšo posodobitev volilne zakonodaje, ki bi res zagotovila povečanje vpliva posameznega volivca, saj bi ta bi glasoval za osebo z imenom in priimkom. Kot je pojasnil, bi se v tem primeru dalo uveljavljati tudi večjo odgovornost poslanca, "če ne pravne, pa vsaj politično".

Vlogo manjšinskih poslancev pa je v aktualnem položaju Haček označil za nehvaležno, saj je njuna vloga prvotno v oblikovanju rešitev, ki se dotikajo narodnih skupnosti, na drugih področjih pa naj ne bi predstavljala jezička na tehtnici. Zdaj sta potisnjena v "neko čudno vlogo", ko sta pod pritiskom tako z leve kot z desne, kar se bo zagotovo spet pokazalo pri glasovanju o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Je pa po njegovih besedah pričakovano, da koalicija na dnevni red predlagane izredne seje DZ včeraj še ni uvrstila glasovanja o razrešitvi Zorčiča. "Smo v situaciji, ko šteje vsak glas, manjkata pa dva poslanca," je dejal Haček. Kot je seznanjen, bo namreč od četrtka nekaj dni odsoten vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, manjka pa tudi poslanec SMC Dušan Verbič. Tako sklepa, da bo koalicija z glasovanjem počakala na njuno vrnitev v DZ.

Sicer pa se po njegovih besedah ne dogaja prvič, da v nekaterih primerih manjšinska poslanca lahko podata odločilna glasova. Leta 1996, ko je desnica premogla 45 poslancev, levica pa 43, sta se Maria Pozsonec in Roberto Battelli namreč postavila na stran levice, poznejši prestop Cirila Pucka iz SKD v LDS pa je omogočil izvolitev Janeza Drnovška za predsednika vlade, je še spomnil Haček.