Analitik: Vloženih bo še več nezaupnic Janši

Vlada Janeza Janše je v DZ v ponedeljek uspešno prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici. Kandidatu za predsednika vlade Karlu Erjavcu na tajnem glasovanju namreč ni uspelo zbrati dovolj glasov. Podprlo ga je 40 poslancev, sedem jih je glasovalo proti. Poslanci so sicer prevzeli 53 glasovnic, vse so bile vrnjene. Šest glasovnic je bilo neveljavnih.

"Zdaj ko so se v državnem zboru vendarle prešteli, je jasno, da je koalicija bolj stabilna, kot je bila še včeraj," je za STA po glasovanju ocenil Čakš. Čeprav je koalicija formalno manjšinska, ima v parlamentu večji domet od koalicijskega trojčka, ki jo sicer sestavlja. Ta je po njegovi oceni dovoljšen, da lahko po ponedeljkovem preštevanju računamo, da bo desnosredinska koalicija v tej sestavi dočakala konec rednega mandata.

Nasprotno politični analitik Pengov Bitenc meni, da odgovor na vprašanje, ali je koalicija bolj stabilna kot prej, ni enoznačen. "Če premečemo številke, vedeti tega zagotovo ne moremo, saj se zdi, da v SMC niso bili vsi proti nezaupnici. To bi znalo verjetno kakšna vprašanja sprožiti v njihovi poslanski skupini," je dejal za STA. Izpostavil je, da imajo predlagatelji nezaupnice, Koalicija ustavnega loka (KUL) po glasovanju 40 glasov, vlada pa, če seštejemo tiste, ki niso prevzeli glasovnic, in tiste, ki so glasovali proti, 44.

Rezultat glasovanja je po njegovi oceni manjši poraz za Erjavca samo z vidika, da poslanska skupina DeSUS, če so ocene pravilne, ni bila enotna. Meni, da se bodo morali pogovoriti, kako naprej, če niso bili že predhodno dogovorjeni in je bilo današnje glasovanje samo predstava.

Večje rekonstrukcije vlade Janeza Janše Čakš ne pričakuje. Kot pravi, kljub realnemu dosegu precej čez 46, nobeni manjšinski vladi ni lahko skozi parlament spraviti novih ministrov. Kljub vsemu pa lahko po njegovi oceni morda pričakujemo kakšno spremembo na ministrskem mestu, predvsem v smeri kadrovskega uravnoteženja glede na realno politično moč vsake izmed strank koalicije oz. poslanskih glasov, ki jih te zagotavljajo v parlamentu. "In pri tem se po današnjem glasovanju zdi, da sta SMC in NSi izenačeni, razdelitev resorjev, upoštevajoč še mesto predsednika državnega zbora pa je izrazito v prid SMC," je navedel urednik portala Domovina.

Tudi Pengov Bitenc z vidika rekonstrukcije vlade in ob prihajajočih postopkih za imenovanje novega zdravstvenega ministra ne pričakuje večjih težav. "Vsakič ko se karte na novo delijo, pa se lahko kaj zgodi, kakšni egi malo uidejo izpod nadzora in potem kdo zahteva kaj več, kot mu v očeh drugega pripada, in potem je v ogenj v strehi," je še dodal.

Sicer pa analitik meni, da neuspeh nezaupnice ne pomeni konec povezovanja opozicije. Spomnil je na prihajajoče interpelacije več ministrov, za uspeh katerih je sicer potrebnih 46 glasov. Po oceni Pengova Bitenca jih v verjetno ne bodo uspeli nabrati, a se nakazuje, da lahko pridejo blizu, to pa bo zahtevalo več pozornosti koalicijskih strank, vlade in premierja.

"Kar se meni zdi pozitivno v celi zgodbi, je to, da se bo vsaj nekaj časa center političnega življenje preselil v parlament, kjer bi že ves čas moral biti. Če odmislimo vse kritike o obvladovanju epidemije, eden od glavnih očitkov opozicije leti na koncentracijo moči v izvršni veji oblasti na račun DZ," je opomnil.

Meni tudi, da je to prva od več vloženih nezaupnic v prihodnjih mesecih. Po njegovi oceni je sedaj namreč prekoračena mentalna prepreka, da je treba že za vložitev predloga nezaupnice zbrati 46 podpisov, ampak lahko to storiš že z desetimi in na glasovanju prideš do sicer premajhne za uspeh, a dovolj resne in upoštevanja vredne številke.

Drugačna pa je ocena Čakša. "Ne toliko kot sam neuspeh, ki so ga po tihem pričakovali, ampak število glasov, do katerih so segli s konstruktivno nezaupnico, je za KUL nedvomno hladna prha," je ocenil. Po njegovih besedah pomeni prizemljitev tudi za ambicije tistih iz interesne sfere levega političnega zaledja, ki so to konstruktivno nezaupnico in projekt KUL nekako vsilili svojim zastopnikom v parlamentu.

Prepričan je, da se od tu naprej za stranke leve opozicije ambicija menjave oblasti v tem mandatu končuje in se začenjajo priprave na volitve naslednje leto.

Povezovanje bo, kot je navedel Čakš, morda v formalnem smislu ostalo, dejansko pa se bo levo od sredine do volitev odvil boj za politično dominacijo, za titulo tistega, ki bo v finale volilne kampanje vstopil kot pretendent za zmago nad Janezom Janšo.