V koaliciji so naredili veliko, da se o rezultatu referenduma ne bi več govorilo, a pri tem kljub temu ne morejo mimo dejstva, da v parlamentu kot tudi med ljudstvom nimajo več večine, ocenjuje analitik Aljaž Pengov Bitenc.
V koaliciji so v zadnjem tednu premaknili še glasovanje o Nacionalnem demografskem skladu in zavrnili vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih po izglasovanem vetu. Kot ugotavlja urednik portala Domovina in politični analitik Rok Čakš, so pri prvem ocenili, da so lobiji iz ozadja, ki obvladujejo državno premoženje, ta trenutek za koalicijo premočni in da je za konkurenčni boj proti njim treba pridobiti večjo politično moč ter širše zavezništvo.
Pri zakonu o nalezljivih boleznih pa je poslancem v koaliciji po vetu državnega sveta postalo jasno, da nimajo zanj potrebnega 46. glasu in bodo za zahtevane spremembe, ki jih je predlagalo ustavno sodišče, raje iskali širšo politično in strokovno podporo. "Gre torej za realpolitiko v njenem bistvu - spoznanje, da rinjenje z glavo skozi zid v obstoječih okoliščinah prinaša le politične poraze, ki so voda na mlin njihovim nasprotnikom," je prepričan Čakš.
Pengov Bitenc pa ocenjuje, da koaliciji s predsednikom vlade na čelu zmanjkuje prostora in so se znašli v položaju, ko se lahko odločijo, da bijejo le že vnaprej dobljene bitke, saj si odmevnejšega poraza na političnem parketu ne morejo več privoščiti.
Analitika se strinjata, da je vlada v primeru glasovanja o demografskem skladu in zavrnitvi vladnega predloga novele zakona o nalezljivih boleznih ravnala racionalno. Kot ocenjuje Čakš, gre v zadnjih potezah koalicije za "nekaj najbolj modrih potez te politične garniture v tokratnem mandatu na oblasti". S tem koalicija nakazuje tudi spremembo politične strategije, ki lahko v primeru, da ji bodo dosledno sledili, desno sredino "v času do volitev ohranja med živimi". Po prepričanju Pengova Bitenca pa bi vlada ravnala bolj modro, če bi zakon o nalezljivih boleznih spisala v sodelovanju z opozicijo in na danem področju opustila siceršnji politični boj.
Za koalicijo vse več izglasovanih vetov vsaj do določene mere zaznamuje konec zavezništva z državnim svetom. Težko je namreč vladati, če zakoni v državnem zboru neprestano padajo, ocenjuje Pengov Bitenc. A za zakone, ki so jim pomembni, bodo v koalicij s političnimi pogajanji, popuščanjem in dogajanjem v zakulisju skušali pridobiti potrebno večino, je prepričan Čakš.
Tudi zato se življenjska doba te vlade še ne izteka. Ta bo trajala, dokler opozicija ne bo imela večine 46 glasov v državnem zboru, pojasnjuje Pengov Bitenc. A kot še opozarja, bi bila menjava vlade manj kot leto pred volitvami nesmiselna, edina dobra alternativna možnost pa bi bile predčasne volitve. Tudi zato meni, da je ponovna vložitev konstruktivne nezaupnice vladi nerazumna, saj ima opozicija na voljo druge instrumente, s katerimi lahko oponira vladi.
Pri vladni napovedi o nadaljnjem obvladovanju epidemije covida-19, za katerega je napovedala, da ne bo več zapiranja javnega življenja ter da se bo vse bolj uveljavljal pogoj PCT, se vlada po Čakševih besedah, zgleduje po tujini. Na to se bodo tudi sklicevali ob uvajanju novega pristopa k reševanju koronavirusne situacije ter s tem nevtralizirali morebitne opozicijske kritike.
Pengov Bitenc pa medtem ocenjuje, da se v tem jasno kaže, da vlada trenutne epidemiološke situacije ne obvladuje. "Več kot jasno je, da je ta vlada pred enim letom zapravljala dragocen čas za priprave in ga zapravlja tudi zdaj, ko bi se lahko pripravljala na morebitni četrti val," je dodal.