Prijavljeni ste kot
14. mar. 2025
Newyorška policija je v četrtek v avli Trumpove stolpnice na Manhattnu aretirala najmanj 98 protestnikov v podporo aretiranemu Mahmudu Halilu, ki je lani na univerzi Columbia vodil propalestinske proteste, poročajo ameriški mediji. Proteste je organizirala skupina Judovski glas za mir.
14. feb. 2025
Ideja ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preselitvi Palestincev iz Gaze v sosednje arabske države, menda je imel v mislih zlasti Jordanijo in Egipt, je tako nora, da je ob njej obnemel celo izraelski premier Netanjahu, ki je sedel ob Trumpu v Beli hiši.
12. feb. 2025
Egipt je ob pritiskih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki želi prevzeti nadzor nad Gazo in jo spremeniti v letovišče, v torek napovedal svoj načrt obnove večinoma uničene palestinske enklave. Ob tem je poudaril, da je obnovo treba izvesti tako, da bodo Palestinci ostali v svoji domovini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
11. feb. 2025
Italijanski zgodovinar Carlo Cipolla je ugotovil, da znotraj človeške rase v popolnem sozvočju deluje skupina neumnih, ki je »neorganizirana in neuvrščena«, a hkrati »veliko močnejša od mafije ali vojaško-industrijskega kompleksa ali mednarodnega komunizma«. Preuranjeno je trdil, da nima voditelja. Kot pravi ameriški kolumnist David Brooks, lahko delovanje nove vlade v Washingtonu označimo samo kot neumno. Kar pomeni, da ima kraljestvo nespametnih kralja, Donalda Trumpa.
7. feb. 2025
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek odobril sankcije proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC.
5. feb. 2025
Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci po torkovem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem dejal, da bodo ZDA prevzele Gazo, odstranile porušene zgradbe in sprožile neverjeten gospodarski razvoj. Pred tem pa bi rad iz Gaze odstranil 1,8 milijona Palestincev.
16. jan. 2025
Več arabskih držav je danes pozdravilo dogovor o prekinitvi ognja v Gazi med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Libanonski premier Nadžib Mikati je dejal, da se z dogovorom končuje krvavo poglavje v zgodovini palestinskega ljudstva, medtem ko je iranska revolucionarna garda dogovor opisala kot zmago za Palestince in poraz za Izrael.
15. jan. 2025
Pogajalci v Katarju, ki so posredovali v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor je kasneje potrdil tudi ameriški uradnik, pred uveljavitvijo pa ga morajo potrditi še izraelske oblasti.
14. nov. 2024
Izraelski urad vrhovnega državnega tožilca je po poročanju tiskovne agencije Reuters v ponedeljek podal izjavo, s katero je podvomil v nepristranskost slovenske sodnice na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler. To bi lahko dodatno zavleklo postopek odločanja o izdaji naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.
8. nov. 2024
Zaskrbljenost nad nasilnimi spopadi med propalestinskimi demonstranti in izraelskimi nogometnimi navijači so danes izrazili tako Združeni narodi kot predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednja je opozorila, da v Evropi ne sme biti prostora za antisemitizem. Nasilje so obsodili tudi Nemčija, Francija, Italija in Uefa.
13. okt. 2024
Prva obletnica vojne v Gazi, ki jo je sprožil teroristični vdor Hamasa v Izrael 7. oktobra lani, kot tudi že več kot dve leti in pol trajajoča ruska vojna v Ukrajini imata skupni imenovalec, ko gre za predloge za njuno končanje. Rešitev, ki jo pri nas zagovarjata nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, je na videz zelo preprosta: prenehajmo pošiljati orožje sprtim stranem, pa bo mir. »Če bi Amerika prenehala Izraelu dobavljati orožje, bi bilo vojne konec takoj,« verjame Kučan, ki je bil pred časom podobnega mnenja tudi glede Ukrajine.
7. avg. 2024
Palestinsko islamistično gibanje Hamas je sporočilo, da je za novega političnega voditelja imenovalo dosedanjega vodjo gibanja na območju Gaze Jahjo Sinvarja. Na položaju bo nasledil Ismaila Hanijo, ki je bil prejšnji teden ubit v Teheranu.
1. avg. 2024
Izraelska vojska je danes sporočila, da je bil v napadu, ki ga je sredi julija izvedla v Han Junisu na jugu območja Gaze, ubit vojaški vodja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Mohamed Deif, poročajo tuje tiskovne agencije.
31. jul. 2024
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je danes po atentatu na političnega vodjo palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanijo dejal, da je maščevanje Izraelu za njegovo smrt dolžnost Teherana. V iranski prestolnici, kjer je bil Hanija ubit, naj bi v četrtek potekala pogrebna slovesnost. V Iranu so danes tudi razglasili tridnevno žalovanje.
Po smrti vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije, ki je bil ubit v domnevnem izraelskem napadu v Teheranu, je zavezništvo različnih palestinskih skupin na Zahodnem bregu danes pozvalo k splošni stavki in protestnim shodom na zasedenem območju. Hamasovo oboroženo krilo pa je opozorilo, da bo imel atentat ogromne posledice.
V izraelskem napadu v Teheranu je bil ubit vodja gibanja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismail Hanija, je danes sporočilo gibanje. Pojasnili so, da je umrl v napadu na njegovo rezidenco v iranski prestolnici. Smrt vodje Hamasa je potrdila tudi iranska revolucionarna garda. Gibanje je napovedalo, da smrt vodje ne bo ostala nekaznovana.
28. jun. 2024
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je v četrtek, 27. junija, udeležil zasedanja Evropskega sveta, na katerem so voditelji in voditeljice članic Evropske unije dosegli dogovor glede imenovanj na vodilne položaje v institucijah EU, sprejeli novo strateško agendo za obdobje 2024–2029 in razpravljali o zaostrenih razmerah v Ukrajini, varnosti in obrambi, konkurenčnosti EU, Bližnjem vzhodu ter drugih aktualnih vprašanjih.
13. jun. 2024
Duh je ušel iz steklenice. Kdor seje veter, žanje vihar. Sploh ta pregovor najbolje opisuje, kar se je minuli teden tik pred evropskimi volitvami dogajalo v Ljubljani. Ne gre toliko za politično odločitev o priznanju neke države, ki ima težavo z izpolnjevanjem osnovnih pogojev državnosti in suverenosti, ampak za širše družbene posledice tega dejanja.
