V poznih večernih urah 10. avgusta letos je izraelski zračni napad zadel medijski šotor zunaj bolnišnice Al-Shifa v mestu Gaza, kjer je Anas al-Šarif, 28-letni dopisnik Al Jazeere, poročal o trpljenju svojega ljudstva.

Skupaj s štirimi kolegi – Mohammedom Qreiqehom, Ibrahimom Zaherjem, Mohammedom Noufalom in Moamenom Aliwo – ter dvema civilistoma, vključno z njegovim nečakom, je izgubil življenje v tem, kar je Al Jazeera označila za »premeditiran atentat« na svobodo tiska, medtem ko izraelska obrambna vojska (IDF) brez neodvisno preverljivih dokazov še vedno zatrjuje, da je bil Šarif vodja celice Hamasa.

Al-Šarif je delal za Al Jazeero približno dve leti in se med vojno izkazal kot neustrašni poročevalec iz žarišča konflikta. Čeprav je bil novinar, so ga izraelske oblasti označile za vodjo teroristične celice Hamas, ki naj bi izvajala raketne napade na izraelske civiliste in vojake IDF.

Objavili so slike, ki naj bi prikazovale seznam vojakov Hamasa in evidence poškodb, na tem seznamu pa je bilo tudi njegovo ime. Al-Šarif, Al Jazeera, pa tudi medijske organizacije so tovrstne obtožbe zavrnili kot neutemeljene. Al-Šarif je pred smrtjo celo večkrat kritiziral Hamas, kar je dodatno osvetlilo kompleksnost njegove vloge v konfliktu.

Anas Jamal Mahmoud al-Šarif se je rodil 3. decembra 1996 v begunskem taboru Jabalia v Gazi, v družini, ki je bila izgnana iz domače vasi Al-Majdal (danes Ashkelon v Izraelu) med Nakbo leta 1948. Že kot otrok je sanjal o novinarstvu, navdihnjen z željo po pripovedovanju zgodb zatiranih.

V taboru Jabalia, kjer je bilo življenje zaznamovano z izraelsko blokado, je odraščal med revščino in upanjem na vrnitev v izgubljeno domovino. »Moj cilj je bil, da bi se z družino vrnil v okupirano Asqalan,« je zapisal v svoji oporoki, posthumno objavljeni na njegovem računu X (@AnasAlSharif0), kjer je imel več kot 580 tisoč sledilcev.

Po diplomi iz množičnega komuniciranja na univerzi Al-Aqsa, s specializacijo iz radia in televizije, je začel kariero kot prostovoljec v mreži Al-Shamal Media Network. Nekateri viri navajajo, da je delal tudi za medijsko ekipo Hamasa. Leta 2023 se je pridružil Al Jazeeri kot dopisnik za severno Gazo, kjer je postal eden najbolj prepoznavnih obrazov konflikta.

Njegovo poročanje je zajemalo brutalne podrobnosti vojne: zračne napade, masakre, lakoto in izseljevanje. Bil je tudi del Reutersove ekipe, ki je leta 2024 prejela Pulitzerjevo nagrado za »breaking news« fotografijo za »surove in nujne« posnetke iz Gaze.

Anas je bil poročen in je imel dva otroka, štiriletno hčerko Sham in enoletnega sina Salaha. Med vojno je bil pogosto ločen od svoje družine, saj je zavrnil ukaze izraelskih oblasti o evakuaciji, da bi lahko nadaljeval svoje poročanje. Njegov oče, Jamal al-Šarif, je bil ubit v napadu decembra 2023 med molitvijo. Zaradi nenehnega obstreljevanja je bil prisiljen pokopati ga na šolskem dvorišču.

V posthumno objavljeni oporoki Anas med drugim izraža globoko zavezanost svojemu ljudstvu in prizadevanju za resnico. Oporoka je hkrati tudi izraz njegove pomiritve z usodnim koncem, Alaha pa prosi, naj ga sprejme med mučenike.

Njegova smrt je povečala število ubitih novinarjev v Gazi na 234 od začetka vojne oktobra 2023, kar je po mnenju Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) najsmrtonosnejši konflikt za medije v zgodovini.