Prijavljeni ste kot
6. mar. 2020
Dosedanji vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je bil na tajnem glasovanju z 48 glasovi za in 29 proti izvoljen za novega predsednika DZ. Na tem mestu bo zamenjal prvaka SD Dejana Židana, ki je odstopil po oblikovanju nove koalicije in izvolitvi Janeza Janše za mandatarja.
5. mar. 2020
Namesto predsednika SDS Janeza Janše, ki je bil izvoljen za predsednika vlade, je v poslanske klopi sedel Janez Moškrič. DZ mu je potrdil poslanski mandat, Moškrič pa se je že pridružil poslanskim kolegom.
4. mar. 2020
Predstavniki večine poslanskih skupin so na seji DZ izrazili odklonilno stališče glede predloga SDS o ponovni uvedbi naborništva. Da je predlog novele zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, so poleg predlagateljev ocenili le še v DeSUS in SNS. Tako bi lahko že v prvem branju končal zakonodajno pot.
Kandidatna lista ministrov v novi vladi se popolnjuje. Mandatar za sestavo vlade in predsednik SDS Janez Janša se danes na to temo sestaja s prvaki koalicijskih partneric SMC, DeSUS in NSi. Tako je že dobil nekatera imena ministrskih kandidatov, čeprav vsi postopki potrjevanja v strankah še niso zaključeni.
Stranke nove koalicije so v DZ vložile predlog za izvolitev dosedanjega vodje poslancev SMC Igorja Zorčiča za predsednika DZ. Na tej funkciji bo zamenjal Dejana Židana, ki je po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja odstopil. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pričakuje, da bo Zorčič DZ vodil spoštljivo in odgovorno ter v čast parlamentarizmu.
Dan po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je pričakovati razkritje nekaterih imen za ministrske kandidate. Nekaj jih je sicer že pricurljalo v javnost. Svoj predlog utegnejo danes razkriti v NSi in SMC, slednja pa bo predvidoma že predlagala tudi kandidata za novega predsednika DZ. To naj bi bil vodja poslancev SMC Igor Zorčič.
DZ bo danes v prvem branju obravnaval predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, s katero so v SDS predlagali ponovno uvedbo naborniškega sistema. Kljub temu, da koalicijska pogodba predvideva postopno uvedbo naborništva, je podpora predlogu SDS vprašljiva. V opozicijski Levici pa v primeru njegove potrditve ne izključujejo niti referenduma.
3. mar. 2020
Po nekajurni razpravi so poslanci na tajnem glasovanju z rezultatom 52 za in 31 proti izglasovali Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Janša je za tretji premierski mandat potreboval 46 glasov. Razdelejnih je bilo 84 glasovnic, 1 je bila neveljavna. Po izvolitvi je že prisegel kot novi predsednik vlade.
Pred skorajšnjim tajnim glasovanjem o kandidatu za novega mandatarja Janezu Janši so poslanci kar nekaj ur namenili razpravi o Janševi ustreznosti za ta položaj. Medtem ko so poslanci prihodnje opozicije kritični do njegovega preteklega delovanja, ga zlasti v SDS vidijo kot povezovalnega in vključujočega politika.
Vodje strank nove koalicije presenečenj pri današnjem glasovanju o kandidatu za mandatarja Janezu Janši večinoma ne pričakujejo. Kot so javno že obljubili, tudi danes napovedujejo poslanske glasove za Janševo izvolitev. Tudi sestavo ministrske ekipe in imenovanje vlade je sodeč po njihovih ocenah realno pričakovati kmalu, morda sredi marca.
Stranke bodoče vladne koalicije SDS, SMC, DeSUS in NSi so napovedale podporo predsedniku SDS Janezu Janši pri njegovi kandidaturi za mandatarja. Odločitev za sodelovanje v novi vladi so pojasnjevali z željo, da delujejo za blaginjo Slovenije. Kar nekaj kritik pa je, tudi iz DeSUS in SMC, letelo na račun odhajajočega premierja Marjana Šarca. Poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB ne nameravajo podpreti kandidature prvaka SDS Janeza Janše za mandatarja, so napovedali, pri čemer so bili kritični predvsem do preteklih Janševih ravnanj, bodice pa so usmerjali tudi v dosedanje koalicijske partnerice. V SNS se o podpori Janši niso izrekli, se pa strinjajo z nekaterimi usmeritvami prihodnje vlade.
Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič v izjavi ob robu seje DZ še ni povedal, kdaj bodo predlagali novega predsednika DZ, si pa želi, da bi to storili že danes ali v sredo. To mesto namreč po koalicijskem dogovoru pripada SMC, aktualni predsednik DZ Dejan Židan pa je že napovedal, da bo odstopil takoj po izvolitvi novega mandatarja.
Stranke prihodnje vladne koalicije v ospredje postavljajo tisto, kar jih združuje in povezuje, je ob predstavitvi smernic za oblikovanje nove vlade pred današnjim glasovanjem o mandatarski kandidaturi v DZ dejal prvak SDS Janez Janša. Med programski cilji je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada.
DZ je začel razpravo o kandidatu za novega premierja Janezu Janši, o katerem bodo odločali danes na tajnem glasovanju. SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki so minuli teden podpisale koalicijsko pogodbo, javno obljubljajo dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer bi mu podelile tretji premierski mandat. Večjih presenečenj tako ni pričakovati.
Državni zbor bo danes, dober mesec dni po padcu vlade Marjana Šarca, razpravljal in na tajnem glasovanju odločal o kandidatu za novega predsednika vlade Janezu Janši. SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki so minuli teden podpisale koalicijsko pogodbo, javno obljubljajo dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer bi mu podelile tretji premierski mandat.
2. mar. 2020
Odbor DZ za zdravstvo je danes nadaljeval sejo na temo pripravljenosti Slovenije na morebitni izbruh okužb z novim koronavirusom. Poslanci so tudi tokrat izpostavili vprašanja ustreznosti sprejetih preventivnih ukrepov na terenu ter obravnave oseb s sumom na okužbo, ali tistih, ki so se vrnili z območij, kjer virus že imajo.
Pred preiskovalno komisijo DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja, sta kot priči stopila nekdanji premier Miro Cerar in nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal. Oba sta zanikala, da bi bila povezana s pregonom Kanglerja, prav tako nista seznanjena s postopki proti njemu.
Državni zbor bo redno marčno zasedanje danes začel s poslanskimi vprašanji. Za predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjana Šarca sta za zdaj na spletni strani napovedani dve, glede priprav na pojav koronavirusa in v zvezi z odškodninsko odgovornostjo za primer jedrske nesreče v jedrski elektrarni v Krškem (NEK).
