Protikoronskemu zakonu se obeta podpora, opozicija želi širši krog upravičencev

Predlog zakona cilja na zagotovitev socialne varnosti ljudi, ki so zaradi epidemije izgubili prihodke, kot tudi na zagotovitev obstoja delovnih mest in podjetij. Predvideva za tri milijarde evrov pomoči v naslednjih dveh, morda treh mesecih, in kot je uvodoma dejal premier Janez Janša, DZ kaj takšnega še ni obravnaval.

V poslanskih skupinah so predlogu zakona izrekali podporo. "Ključni namen zakona je, da rešujemo ljudi in slovensko gospodarstvo, od katerega vsi živimo," je dejal Jožef Horvat (NSi).

"Predlagane rešitve gredo v pravo smer, ukrepi se sprejemajo v dobro državljanov, zaposlenih, podjetij," je nadaljeval Marko Pogačnik (SDS). Ob tem so v njegovi stranki prepričani, da uravnotežen proračun v tem trenutku ni pomemben. "Bistveno bolj pomembni so zdravje ljudi, podjetja in delovna mesta," je poudaril.

"Pred nami so rešitve in pomoč za samozaposlene, za gospodarstvo, za društva in druge nevladne organizacije, zavode, kmete, študente, najbolj ranljive družbene skupine," je naštela Janja Sluga (SMC). Robert Polnar (DeSUS) pa je dejal, da gre za učinkovit in fiskalno koordiniran odgovor na močan recesijski pritisk epidemije.

Luka Mesec (Levica) je naštel vse tiste, ki jih je vlada pri tem po njegovem mnenju prezrla. Študenti, ki se preživljajo s študentskim delom, prekarni delavci, samozaposleni starši, najemniki, nobeden od teh predlogov ni dobil zadostne podpore. V Levci so zaman poskušali tudi doseči, da podjetja, ki bodo prejela pomoč za delavce na čakanju, teh delavcev ne bi smela odpuščati.

Vlada je po besedah Matjaža Hana (SD) pozabila tudi na lokalne skupnosti. Te so poleg zdravstva v prvi bojni liniji z boleznijo covid-19, a so ostale same s svojimi stroški, same v svoji organizaciji, je dejal.

Sluga je tako kot že uvodoma Janša zatrdila, da vlada že pripravlja nov paket ukrepov, v katerega bo vključila dodatne upravičence do pomoči. Tudi Pogačnik je zavrnil vse tiste, ki menijo, da je krog upravičencev do pomoči države preozek. "Če bi upoštevali vse predloge, bi bil zakon na koncu slab," je dejal.

Po drugi strani je Zmago Jelinčič (SNS) menil, da je nabor upravičencev preširok. "Mi smo za solidarnost, nismo pa za neumnost," je dejal in vprašal, ali je določba o izplačilu mesečnega kriznega dodatka v višini 200 evrov vsakemu zaposlenemu pametna. "Ali mislite, da bodo delodajalci res dali teh 200 evrov svojim zaposlenim?," je vprašal.

Robert Pavšič (LMŠ) je koaliciji očital, da nima nobenega posluha za predloge opozicije. Zato se po koncu epidemije obetajo žrtve - te se bodo merile v številu propadlih podjetij, zaprtih samostojnih podjetnikih, izgubljenih delovnih mest, je opozoril. "Nočemo še hujše krize, še zlasti ne socialne," se je zbal in vlado pozval, da bi se morala ukvarjati s pripravo ukrepov za čas okrevanja, ko bo epidemije enkrat konec.

Predlog zakona bodo podprli tudi v SAB, katere poslanec Marko Bandelli je dejal, da bi moral nad delitvijo treh milijard evrov bdeti poseben parlamentarni nadzor. Ta predlog je sicer odbor DZ za finance že v sredo zavrnil. Predvsem pa se je Bandelli zavzel za jasno določitev kriterijev, kdo in pod kakšnimi pogoji bo dobil pomoč, da ne bi prihajalo do zlorab.

Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, predlog zakona sega tudi na področje policije. Tej želi vlada podeliti nekatera nova pooblastila, predvsem z namenom možnosti nadzorovanja tistih, ki bi jim bila zaradi epidemije odrejena karantena. Številnim se zdi to sporno, Pavšič je denimo dejal, da gre za zametek represije oziroma policijske države. "To je kot kuhanje žabe v mrzli vodi," je menil.