V poslanskih skupinah LMŠ, SD, Levica in SAB, ki štejejo 37 poslancev, so nestrinjanje s predlogom razdelitve članskih in vodstvenih mest v delovnih telesih izrazili že na četrtkovem posvetu pri predsedniku DZ Igorju Zorčiču. Dan po njem pa, kot so zapisali v dopisu Zorčiču, ugotavljajo, da tudi nov predlog ne sledi na posvetu doseženemu dogovoru.
Kot so pojasnili, so na posvetu predlagali, da se vsaki od omenjenih štirih opozicijskih poslanskih skupin zagotovi članstvo v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) skladno z velikostjo ali pa se poslanska skupina SDS odpove enemu članu in tako člana pridobi najmanjša opozicijska poslanska skupina, ki je javno podprla imenovanje aktualne vlade. Gre za poslansko skupino SNS Zmaga Jelinčiča.
"Predlog je bil z vaše strani sprejet, vendar posredovan predlog delitve članskih mest Knovsa ne odraža tega dogovora, zato omenjene poslanske skupine svojih članov ne bomo predlagale, saj bi potrditev takšne sestave dejansko onemogočila nadzor opozicije nad delovanjem varnostnih in obveščevalnih služb, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli delitve oblasti," so zapisali.
Poslanci štirih opozicijskih poslanskih skupin prav tako ugotavljajo, da predlagana razporeditev vodstvenih mest v delovnih telesih ne sledi dejanskemu razmerju velikosti poslanskih skupin, prav tako so opozorili na nesorazmernost članstva v posameznih delovnih telesih v korist koalicije. Ob tem so poudarili, da ne zahtevajo nič več, kot opoziciji zagotavljajo minimalni demokratični standardi parlamentarizma.
V dopisu so Zorčiču predlagali, da se v ponedeljek ponovno sestanejo ter poskušajo poiskati "skupne rešitve, ki bodo zagotavljale nemoteno, vendar demokratično delovanje državnega zbora ter bodo v zadostni meri odražale tudi vlogo opozicije v njem".
Iz DZ so za STA odgovorili, da se bo posvet o razdelitvi mest, ki pripadajo posameznim poslanskim skupinam v delovnih telesih, nadaljeval v ponedeljek.
Zorčič je to, da bodo posvet nadaljevali, napovedal že v četrtek, ko je med drugim ocenil, da je storil vse za to, da bi pomiril tako koalicijo kot opozicijo. Po njegovih besedah je dejstvo, da se razrez naredi glede na število poslanskih mest posamezne poslanske skupine. Ocenil je, da je predlog koalicije opoziciji vzdržen in pravičen, da pa ni prišlo do sporazuma glede predsedovanj posameznim delovnim telesom.
Vsaka poslanska si želi imeti po njegovih besedah več predsedniških in manj podpredsedniških mest: "Nenazadnje so s tem povezani tudi plačilni razredi in podobno. Želim si, da to ne bi bil razlog, da se koalicija in opozicija ne bi dogovorili v zvezi s tem."
