Revija Reporter
Slovenija

Sindikati razočarani nad dopolnili k protikoronskemu zakonu

STA

1. apr. 2020 20:48 Osveženo: 20:49 / 01. 4. 2020

Deli na:

Sindikat Pergam

/

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam je razočarana, da koalicija pri dopolnilih k predlogu obsežnega zakona o interventnih ukrepih za blažitev posledic izbruha koronavirusa večine predlogov sindikatov ni upoštevala. Obstaja velika verjetnost, da cilji zakona kljub obsežnim finančnim izdatkom ne bodo doseženi, meni.

Pergam je v današnjem odprtem pismu poslanskim skupinam, ministroma za delo in za javno upravo ter kabinetu predsednika vlade izrazil zaskrbljenost, da koalicija večine predlogov sindikatov ni upoštevala. "Zaradi zmede, ki vlada v DZ v zvezi z vlaganjem amandmajev k zakonskemu besedilu (zaradi česar je postopek vsaj z vidika javnosti popolnoma netransparenten), pa ocenjujemo kot zelo verjetno, da kljub velikim finančnim posledicam predlaganih ukrepov omenjeni cilji ne bodo doseženi, vsaj ne v želenem obsegu," so zapisali.

Reprezentativni sindikati so dan po potrditvi predloga zakona na vladi poslali vrsto pripomb in predlogov, ki se med drugim nanašajo na položaj delavcev, mladih, upokojencev, brezposelnih in drugih ranljivih skupin. "Po pregledu amandmajev, ki so jih vložile koalicijske stranke, se zdi, da je bilo upoštevanih relativno malo predlogov, kar je slabo. Ne le da niso bili upoštevani nekateri predlogi, ki bi imeli dodane finančne posledice, upoštevani niso bili niti nekateri predlogi, ki nimajo finančnih posledic, temveč nasprotno, ščitijo javne finance pred zlorabami," pravijo v Pergamu.

Tako pogrešajo varovalko, da delodajalci, ki bi prejeli 100-odstotno povračilo nadomestila plače delavcev na čakanju, v določenem obdobju ne bi smeli odpuščati.

Preseneča jih odsotnost določil, po katerih bi bilo za delavce, ki so v času epidemije izgubili delo, v vsakem primeru zagotovljeno nadomestilo za brezposelnost.

Prav tako koalicija ni sprejela predloga za višji dodatek za delavce v zasebnem sektorju, ki kljub epidemiji nadaljujejo z delom, in možnosti, da bi se bilo za višji dodatek mogoče dogovoriti s kolektivno pogodbo.

Po njihovih navedbah ni bila upoštevana niti pripomba, ki jo je podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ, da bo glede na predlog lahko najnižje nadomestilo plače za čas čakanja na delo v javnem sektorju nižje od minimalne plače. Enako velja za očitek predlogu, ki daje vladi "praktično popolna pooblastila" za urejanje enostranskega prerazporejanja javnih uslužbencev na druga delovna mesta in k drugim delodajalcem v času epidemije.

V sindikatu opozarjajo tudi, da ni jasno, ali bodo pogoji, pod katerimi bodo pomoč lahko uveljavljali tudi samozaposleni, le-tem tudi dejansko omogočali pomoč. Med amandmaji zaman iščejo tudi tistega, ki bi odpravil predlog "prisilnega" dela tistih delavcev na čakanju, ki bi jih Zavod RS za zaposlovanje po predlogu lahko napotoval na opravljanje začasnega dela v kmetijstvu.

V Pergamu so poslance pozvali, naj pred odločanjem o zakonu še enkrat proučijo pripombe in predloge sindikatov. Ob tem so spomnili na odsotnost dialoga s socialnimi partnerji glede zakonskega predloga, "čeprav bi ta glede na razmere lahko potekal tudi z bistveno večjo časovno dinamiko in po prilagojenih pravilih".