Odbor je razpravo o predlogu zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki predvideva za tri milijarde evrov pomoči državljanom in gospodarstvu, začel v torek in jo danes končal, nato pa se lotil še glasovanja o velikem številu vloženih dopolnil.
Po predlogu vlade naj bi se zakon uporabljal od 1. aprila do 31. maja, z možnostjo podaljšanja do konca junija. Vendar je Matjaž Han (SD) že v torek dejal, da bi se morali vsi členi zakona uporabljati že od razglasitve epidemije, to je od 13. marca, ko so se morale v skladu z vladnim odlokom zapreti nekatere gospodarske dejavnosti. "To je zelo pomembno in s tem bomo pomirili ogromno ljudi," je dejal.
Dopolnilo z enakim besedilom je danes vložila tudi koalicija. Kot so ob tem zapisali v SDS, SMC, NSi in DeSUS, je namen ukrepov iz predloga zakona omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo, ki je bila razglašena 13. marca.
Opoziciji pa ni uspelo z zahtevo, da se v času mirovanja odplačevanja posojil, kar je tako fizičnim kot pravnim osebam in tudi drugim subjektom omogočil v nedeljo uveljavljeni zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, na odloženi del glavnice ne bi smele obračunavati obresti.
Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da bodo banke obresti morale obračunavati, v nasprotnem primeru bi ta posojila dobila status slabih posojil, to pa bi vplivalo na kapitalsko ustreznost bank in njihov likvidnostni položaj.
Opozicijskih poslancev s tem ni prepričal. Han je odvrnil, da "v tej zgodbi katastrofe ni več nobenih pravil, ni fiskalnega pravila, nič ni ...". Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil na sanacijo bank v času finančne krize in menil, da je zdaj čas, da vrnejo nekaj tistega, s čimer smo jih rešili. "To ni pravično. Če so krediti zamrznjeni, morajo biti zamrznjeni," pa je opomnil Luka Mesec (Levica).
Burna razprava se je razvnela tudi ob določbah, po katerih bo podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, nadomestila plač za te delavce poravnala država. Marko Bandelli (SAB) je denimo opozoril, da so kriteriji za uveljavljanje te pomoči zgrešeni.
Eden od pogojev namreč je, da prejemnik te pomoči v letošnjem drugem polletju ne bo presegel prihodkov iz enakega obdobja lani za 20 odstotkov. Da jim pomoči ne bo treba vračati, bodo podjetja po koncu krize namenoma prilagodila svoje poslovanje tako, da tega kriterija ne bodo dosegla, je napovedal Bandelli. "Ali pa bodo kar takoj odpustila delavce in sploh ne bodo zaprosila za pomoč," je dodal.
Strinjal se je Han, ki je dejal: "Avtomatsko jih bomo zabremzali." Levici ob tem ni uspelo med upravičence do financiranja nadomestil plač za delavce na čakanju vključiti tudi agencijskih delavcev.
Čeprav je odbor sprejel dopolnilo, po katerem bodo ukrepi po tem zakonu veljali že od 13. marca, pa bo povračilo nadomestila plače za čakajoče delavce mogoče uveljavljati šele od 1. aprila. Člani odbora namreč niso podprli ustreznega dopolnila, vloženega k temu členu.
Enako velja za nekatere druge ukrepe, med njimi oprostitev prispevkov za pokojninsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Te prispevke bo torej poravnala država za meseca april in maj, z možnostjo podaljšanja do konca junija.
Samozaposleni in kmetje bodo po predlogu prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Je pa odbor zavrnil dopolnilo SD, po katerem bi bili zneski višji, ukrep pa bi veljal tudi za tiste, ki delajo po avtorskih ali podjemnih pogodbah.
Upokojenci z najnižjimi pokojninami bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki je predviden v treh različnih višinah, vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči pa bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov. Opozicija je na sejo prišla s predlogi za še širši krog upravičencev, a noben ni dobil zadostne podpore.
V SD bi finančno pomoč ponudili tudi občinam, med drugim z zvišanjem povprečnine. Vendar je Šircelj obljubil, da bodo to vprašanje uredili v noveli zakona o javnih financah, ki jo namerava vlada pripraviti v dveh do treh tednih.
Levico je zmotilo določilo, po katerem bo krizni dodatek za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo različen za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Medtem ko naj bi se v javnem sektorju gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, pa je v zasebnem sektorju predlagan v enotni višini 200 evrov.
Vlada je določila, da si podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti. V Levici so menili, da bi morali dodatno zahtevati, da ne smejo odpuščati, a s predlogom niso uspeli.
Bandelli je sicer menil, da se marsikateri delodajalec kljub pomoči države ne bo mogel izogniti odpuščanjem. Zato se je vprašal, ali so tako visoke globe, kot so predvidene, smiselne.
V SAB so bili neuspešni tudi s predlogom o uvedbi posebnega nadzornika, ki bi bdel nad izplačevanjem pomoči prizadetim.
Za namen zajezitve in obvladovanja epidemije predlog zakona vsebuje tudi dodatna pooblastila policistom, med drugim dostop do posebej občutljivih zdravstvenih podatkov. Po pojasnilih vlade naj bi to veljalo za tiste, ki denimo ne spoštujejo odrejene karantene, vendar je pravnica DZ opozorila, da gre za preširoka pooblastila, saj bi lahko v času epidemije veljala za prav vse državljane.
S tem se zastavlja tudi vprašanje skladnosti zakona z ustavo, zato so v opoziciji zahtevali črtanje teh določb. Odbor tega ni storil, jih je pa na predlog koalicije nekoliko omilil. Poleg tega je črtal člen, s katerim je nameravala vlada onemogočiti možnost razpisa referenduma o tem zakonu.
DZ bo zakon potrjeval na četrtkovi plenarni seji.